Nataša Avšič Bogovič “ni varuh pravil, ampak sodnica razprave”

Podpredsednica državnega zbora Nataša Avšič Bogovič (Svoboda) je po oceni poslancev SDS, NSi, SLS, Fokusa in dela Resnice 28. avgusta izgubila videz nepristranskosti. Na 21. izredni seji, ko je DZ obravnaval odlok o posvetovalnem referendumu o pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom, ni ostala pri poslovniku. Vstopala je v vsebino, ocenjevala taktiko koalicijskih poslancev, zavračala njihove postopkovne predloge kot zlorabo in ob tem branila nastop opozicije.

Predlagatelji razrešitve zato ne govorijo o “ugasnjenem mikrofonu”, ampak o nečem resnejšem: predsedujoča je sama presojala, kdo ima prav o zlorabah socialne pomoči, o tabeli s podatki in o tem, kdo “preusmerja pozornost”. Prav to po njihovem mnenju ustvarja objektiven dvom o profesionalnosti vodenja. Danes, 22. septembra, o predlogu za njeno razrešitev razpravlja DZ – potem ko je predsednik zbora Zoran Stevanović na položaju ostal.

Kosi je poudaril, da je vodenje Državnega zbora odgovorna funkcija: podpredsednik, ko vodi sejo, prevzame enake standarde kot predsednik — mora ravnati pravilno, profesionalno, zadržano in nepristransko. Poslanci so po ustavi predstavniki vsega ljudstva, zato morajo imeti enake pogoje za razpravo in uporabo poslovnika. Ko poslanec razpravlja, sme zastopati stranko, ko pa sede na mesto predsedujočega, mora politično vlogo podrediti odgovornosti do vseh, je poudaril Kosi in dodal, da je bistvo predloga razrešitve ravno ta razlika: predsedujoči ni več predstavnik ene strani, ampak varuh pravil, reda in enake obravnave. Ne vodi le seje — varuje pogoje, v katerih lahko vsi poslanci izvršujejo mandat.

“Žal pri Nataši Avšič Bogovič temu standardu po naši oceni nismo bili priča. Iz poteka sej, predvsem pa iz 21. izredne seje dne 28. avgusta 2026, je razvidno, da je podpredsednica večkrat posegala v besedo poslancev, prekinila njihove razprave, omejevala možnosti za uveljavljanje postopkovnih predlogov in komentirala vsebino poslanskih nastopov. V primerljivih položajih niso bila uporabljena enaka merila. Posameznim poslancem iz opozicije je bilo dovoljeno več, drugim manj, pri čemer je nastal utemeljen vtis, da je bila obravnava odvisna tudi od njihove politične pripadnosti,” je dejal.

Foto: STA

Kaj se je dogajalo?

28. avgust je bil že tretji dan razprav o treh posvetovalnih referendumih. Koalicija je trdila, da gre za legitimno vprašanje volivcev: ali naj prejemanje socialne pomoči spremlja družbeno koristno delo.  Svoboda je referendume označevala za preusmerjanje pozornosti od zakonodajnega referenduma o parlamentarni preiskavi. V bloku med približno 11.50 in 12.55 je razprava o socialni pomoči prešla v verigo postopkovnih predlogov. Avšič Bogovič govorov ni rezala sredi stavka, vsebino je odpirala predvsem takrat, ko je odločala o predlogih koalicije – in prav tam, pravijo predlagatelji, je prestopila črto, v nadaljevanju pa je le nekaj primerov razlogov za njihove očitke.

Pri Karmen Furman (SDS) je to storila z oceno sloga, ne z opominom. Furmanova je Svobodi očitala nedoslednost pri posvetovalnih referendumih in “teptanje volje ljudstva“. Lucija Tacer Perlin (Svoboda) je zahtevala opomin, ker naj bi Furmanova njeno izjavo citirala napačno; Furmanova je zahtevala opomin Tacerjevi zaradi neresnice. Avšič Bogovič opomina ni izrekla nobeni. Namesto tega je rekla, da je Furmanova očitke razumela in da je “že vrsto let poslanka in je zelo vešča takšne razprave, ki preusmerja pozornost malo sem, malo tja”. To ni bila razlaga poslovnika, ampak neprimerna ocena SDS-ove razprave kot taktike preusmerjanja.

Po nastopu Andreja Kosija, ki je s teme referenduma zašel na čoln, Aleša Hvale in “zakajanja s travo”, so poslanci Svobode vložili niz postopkovnih predlogov. Andrej Černigoj (NSi) je po 75. členu zahteval vzpostavitev reda, ker to niso bili pravi postopkovni predlogi. Avšič Bogovič mu ni ugodila. Rekla je: “Mislim, da smo se zdaj malo pogovorili z leve, z desne.” S tem ni ustavila kršitve, ampak je dogajanje opisala kot uravnotežen pogovor.

Enako je ravnala pri predlogu Katje Kokot iz Resnice, ki je po ostrem soočenju Poglajen–Novak o socialnih pomočeh, poslancu Borisu Mijiću in “politični policiji” predlagala desetminutno prekinitev, “da se lahko določeni pomirijo“, a pavze ni dobila. Avšič Bogovič je dejala, da razprava gre proti koncu in da seje ne bo prekinjala, ter dodala svojo “sodbo” o debati: “Mislim, da smo čisto v redu, pač smo malo uravnotežili zdaj razmišljanje.” 

Nato je vstopila tudi v spor med Anjo Bah Žibert (SDS) in Terezo Novak (Svoboda). Novakova je koaliciji očitala, da molči o poslancu Mijiću in da preganja ljudi na sociali. Bah Žibertova je zahtevala opomin in v postopkovnem predlogu omenila podjetnika, ki naj bi naredil samomor, ker ni bil plačan. Avšič Bogovič predloga ni obravnavala kot veljavnega. Rekla je, da je “tudi kdo drug še naredil samomor in ne tako daleč nazaj”, da je Novakova govorila “zelo energično”, kar po takšnem poslušanju “ni nič presenetljivega”, Bah Žibertovi pa, da “ta predlog postopkovni zlorablja in to ni bil postopkovni predlog”. Komentirala je temo samomora, opravičila ton poslanke Svobode in SDS-ov predlog diskvalificirala kot zlorabo.

Najostrejši poseg je sledil pri Poglajnu

Poglajen je trdil, da sistem socialne pomoči omogoča zlorabe, da se ob nizki brezposelnosti izplačuje precej več kot leta 2013, in da je Novakova njegove številke “zaspinala”. Zahteval je, naj jo opomni, ko bo spet “spinala” njegove izjave. Dva poslanca Svobode sta ga predtem pozvala, naj ponovno pokaže tabelo, ki jo je že kazal na televiziji. Avšič Bogovič ni ostala pri poslovniku. Dejala je, da nihče ni rekel, da zlorab ni; da zlorabe obstajajo in da je sistem treba izboljšati; ko so jo prekinjali iz dvorane: “ste me izzvali in ste želeli tudi moje komentarje”. Poglajnu je očitala, da sta ga dva pozvala, naj pokaže tabelico, s katero je na televiziji “manipuliral” s podatki – in zakaj je danes ne pokaže. Predsedujoča je torej sama označila poslanca, da je manipuliral s podatki, in se postavila na stran razlage, ki jo je zagovarjala Svoboda.

Foto: STA

Od predsedujočega se pričakuje institucionalna zadržanost. Ko sede na mesto podpredsednice, ne sme več delovati kot predstavnica ene politične strani, je danes še poudaril prvopodpisani pod predlog Andrej Kosi. Predmet predloga torej ni njeno politično prepričanje ampak način izvrševanja funkcije. Če predsedujoča v primerljivih situacijah uporablja različna merila, komentira vsebino razprav in se odziva na način, ki ga je mogoče razumeti kot omalovažujoč, izgubi videz nevtralnosti – tudi če subjektivno meni, da samo “vzpostavlja red”.

T. B.