Napoved zahteve za ustavno presojo za ministrico ni presenečenje

Napoved Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, da bo vložil zahtevo za ustavno presojo novele zakona o zdravstveni dejavnosti, za zdravstveno ministrico Valentino Prevolnik Rupel ni popolno presenečenje. Napoved je ministrica komentirala pred začetkom seje strateškega sveta za zdravstvo, ob tem pa spomnila na ključne ukrepe novele.

Ministrica je pojasnila, da so med obravnavo novele v državnem zboru člene in njihove obrazložitve dopolnili na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe DZ. Pripombe službe so skušali upoštevati v največji možni meri, da bi bili členi čim bolj skladni z zakonodajo in ustavo, je poudarila.

“Mislim, da zdravniki, ki delamo v javnem zdravstvu, nimamo sindikata, ki bi resno zastopal naše interese,” je napoved Fidesa komentiral predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj. Dodal je, da je bil pred leti član Fidesa, a je izstopil, ko je videl, “kaj sindikat počne”.

Brecelj je ob tem pojasnil, da nasprotuje določilu o neprofitnosti koncesionarjev, ki so ga v novelo vnesli koalicijski poslanci. “Meni se zdi, da so to dali notri brez veze,” je dodal. Po njegovih besedah bi morali cene storitev spremljati na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in jih ob ugotovitvi, da so previsoke, znižati.

Poslanci DZ so na izredni seji v sredo s 50 glasovi za in sedmimi proti sprejeli novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki razmejuje javno zdravstvo od zasebnega. Novela bo zdravnikom in drugim javnim zdravstvenim delavcem razen v redkih izjemah onemogočila dodatno delo pri zasebnikih, bodo pa lahko pod določenimi pogoji delali v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih.

Prevolnik Rupel je danes poudarila, da novela prinaša večjo preglednost v zdravstvenem sistemu. Pomembna novost je po njenih besedah tudi povezovanje zavodov in zdravstvene regije, ki bodo olajšale tako poslovno in strokovno sodelovanje med zavodi.

Zakon vsem, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, prinaša obvezo vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo. To bo po besedah ministrice zagotovilo bolj enakomerno obremenitev zdravstvenih delavcev.

Na vprašanje, kam se bodo morali v neprekinjeno zdravstveno varstvo vključevati konkretni zdravstveni delavci, denimo srednja medicinska sestra v družinski ambulanti ali diplomirana medicinska sestra v referenčni ambulanti, je Prevolnik Rupel odgovorila, da bo to stvar stroke. To področje bo uredil pravilnik, je napovedala.

V ljubljanskem kliničnem centru so na vprašanje STA, ali razmišljajo o pozivu zdravstvenim ustanovam v regiji k vključitvi v neprekinjeno zdravstveno varstvo, odgovorili, da novele, dokler še ne velja, ne morejo komentirati.

So pa dodali, da bi tako kot druge zdravstvene ustanove, ki zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, tudi sami potrebovali več izvajalcev zdravstvene nege, torej medicinskih sester.

Na seji strateškega sveta, ki se je začela ob 16. uri, tokrat obravnavajo podatke o čakalnih dobah in regionalizacijo v zdravstvu.