Najpogostejše napake pri ogrevanju doma, ki nas stanejo več, kot si mislimo

Ko se temperature spustijo, ogrevanje postane ena največjih postavk v gospodinjskem proračunu. A kljub temu mnogi pri ogrevanju doma vztrajno ponavljajo napake, ki ne prinašajo več toplote, temveč predvsem višje stroške, slabše bivalno ugodje in v nekaterih primerih celo tveganja za zdravje.

Ena najpogostejših napak je prepričanje, da je treba prostor segrevati čim hitreje in na najvišjo možno temperaturo. Radiatorji ali termostati so zato pogosto nastavljeni bistveno višje, kot je dejansko potrebno. Strokovnjaki za ogrevanje opozarjajo, da vsaka dodatna stopinja nad priporočeno temperaturo poveča porabo energije za približno šest odstotkov. V dnevnih prostorih je za večino ljudi povsem dovolj okoli 21 stopinj Celzija, v spalnicah pa celo nekoliko manj. Pregrevanje ne pomeni večjega udobja, temveč pogosto suh zrak in slabši spanec.

Druga pogosta napaka je neenakomerno ogrevanje prostorov. Mnogi zapirajo radiatorje v manj uporabljenih sobah v prepričanju, da bodo tako varčevali. V resnici lahko popolnoma ohlajeni prostori povzročijo večje toplotne izgube v sosednjih sobah in povečajo tveganje za nastanek vlage in plesni. Ogrevalni sistemi so načrtovani za enakomerno delovanje, zato popolno izklapljanje posameznih prostorov pogosto povzroči več težav kot prihrankov.

Velik problem predstavlja tudi nepravilno zračenje. Pogosto prezračevanje z rahlo priprtimi okni skozi ves dan pomeni, da toplota nenehno uhaja, ogrevalni sistem pa ves čas nadomešča izgube. Pravilno zračenje naj bo kratko in intenzivno, z na stežaj odprtimi okni za nekaj minut, kar omogoči izmenjavo zraka brez ohlajanja sten in pohištva. Še posebej pomembno je, da se med zračenjem radiatorji zaprejo.

Mnogi pozabljajo tudi na vzdrževanje ogrevalnega sistema. Neodzračeni radiatorji, umazani filtri ali starejši kotli z zmanjšanim izkoristkom pomenijo, da sistem porablja več energije za enak učinek. Redni pregledi in osnovno vzdrževanje niso zgolj priporočilo, temveč dolgoročno eden najučinkovitejših načinov za znižanje stroškov ogrevanja.

Pogosta napaka je tudi zakrivanje radiatorjev s pohištvom, zavesami ali sušenjem perila. Toplota se v takih primerih zadržuje ob viru in se ne razporedi po prostoru, zato je učinek ogrevanja slabši. Ogrevalna telesa morajo imeti dovolj prostora, da toplota lahko nemoteno kroži.

Veliko ljudi se pri ogrevanju zanaša zgolj na občutek, ne pa na dejanske meritve. Neuporaba sobnih termostatov ali pametnih regulatorjev pomeni, da ogrevanje deluje tudi takrat, ko ni potrebno, na primer ponoči ali v času odsotnosti. Sodobni sistemi omogočajo natančno prilagajanje ogrevanja urniku bivanja, kar lahko prinese opazne prihranke brez zmanjšanja udobja.

Posebno poglavje so stare stavbe in slaba toplotna izolacija. Ogrevanje brez ustrezne izolacije je pogosto kot ogrevanje na prostem. Toplota hitro uhaja skozi stene, streho in okna, kar pomeni, da tudi najsodobnejši ogrevalni sistem ne more doseči učinkovitega delovanja. V takih primerih so delni ukrepi, kot so tesnjenje oken ali dodatna izolacija podstrešja, pogosto cenejši in učinkovitejši od zviševanja temperature.

Nenazadnje mnogi podcenjujejo vpliv vlage v prostoru. Vlažen zrak se segreva počasneje in daje občutek hladnosti, zato ljudje pogosto zvišujejo temperaturo, namesto da bi najprej uredili prezračevanje ali vir vlage. Pravilna vlažnost zraka je ključna za občutek toplote in zdravje dihal.