Najbližje Soncu v zgodovini!

V nasprotju z intuitivnim prepričanjem je teže poleteti proti Soncu kakor proč, pri čemer glavni razlog ni vročina, temveč fizika nebesnih teles. Zato je toliko impresivnejši včerajšnji dosežek sonde Parker Solar Probe. Izstrelili so jo avgusta 2018 z raketo Delta IV Heavy, včeraj pa se je Soncu približala na 6,1 milijona kilometrov, kar je najbolj v zgodovini človeških sond. Za primerjavo povejmo, da je Zemlja od Sonca oddaljena 150 milijonov kilometrov. Pri tem si Parker Solar Probe pomaga z Venerino gravitacijo, ki jo bo izkoristila sedemkrat. Sonce bo skupno obkrožila 24-krat, približala pa se mu je sedemkrat bolj kot Merkur. V naslednjih obhodih bliže kot sedaj ne bo več. Na razdalji zgolj 6,1 milijona kilometrov je temperatura 1400 °C, ki jo bodo prestregli toplotni ščiti. Instrumenti, s katerimi sonda meri fizikalne veličine, bodo ostali pri prijetnih 30 °C. Merila bo tok energije s Sonca, ki ogreva korono in povzroča Sončev veter, določila strukturo in dinamiko plazme in magnetnih polj ter preučevala prenos visokoenergijskih delcev. Sončev veter je tok nabitih delcev, ki brizgajo s Sonca in letijo tudi mimo Zemlje s hitrostjo 400 kilometrov na sekundo. Parker Solar Probe ima zategadelj štiri instrumente: SWEAP (Solar Wind Electrons Alphas and Protons Investigation) za štetje elektronov, protonov in helijevih jeder v Sončevem vetru, teleskop WISPR (Wide-field Imager for Solar Probe Plus) za opazovanje korone in heliosfere, FIELDS (Electromagnetic Fields Investigation) za merjenje udarnih valov v plazmi v Sončevi atmosferi in instrumenta IS-IS (Integrated Science Investigation of the Sun) oziroma masni spektrometer za določitev elementov v Sončevi atmosferi. NASA je med obhodom izgubila stik s sondo. Ali je preživela, bo znano čez dva dni. [st.slika 75035][st.slika 75036]