Nacionalni dan stripa za krepitev bralne in vizualne pismenosti

Ministrica za kulturo Asta Vrečko in direktorica Javne agencije za knjigo (JAK) Katja Stergar sta danes predstavili nov projekt Nacionalni dan stripa, s katerim želijo med drugim okrepiti bralno in vizualno pismenost. Osrednji dogodek projekta bo 22. novembra, ob 100. obletnici rojstva pionirja slovenskega stripa Mikija Mustra.

Strip je umetniška zvrst, ki združuje vizualno in literarno ustvarjanje, v Sloveniji je zelo razvit in ima dolgoletno tradicijo, je uvodoma povedala ministrica za kulturo. Že od 19. stoletja naprej in v začetku 20. stoletja je mogoče govoriti o razvoju karikature, stripa, po drugi svetovni vojni pa je strip, predvsem z enim od njegovih pionirjev Mikijem Mustrom, doživel skokovit vzpon. Leta 1952 je namreč začela izhajati njegova serija stripov o dogodivščinah Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika.

Po besedah Vrečko je strip medij oziroma žanr, ki omogoča združevanje kompleksnih, poglobljenih zgodovinskih tem in vizualnega sporočila, zato je namen projekta Nacionalni dan stripa tudi krepitev vizualne pismenost. Ob tem je poudarila, da je strip z mladimi avtorji, raziskovalci in ustvarjalci v slovenskem okolju v zadnjih letih dosegel visoko kakovost, po stripu so bili posneti tudi avdiovizualni projekti in nastale gledališke predstave.

Eden od ciljev projekta je, da stripovska umetnost v vseh svojih raznolikih pojavnih oblikah postane enakovredna literarna zvrst, je poudarila Stergar. Strip obstaja tako v komercialni kot nekomercialni obliki, od najzahtevnejših vizualno-besedilnih tekstov do preprostih, kot pomembno pa je označila dejstvo, da lahko strip enakovredno naslavlja odrasle in otroke vseh starosti.

Kot je dodala, je nastanek avtorskega stripa tudi časovno zahtevna dejavnost, nacionalni dan stripa pa bo povezan tudi z različnimi promocijskimi projekti, s katerimi želijo spodbuditi tako branje kot nakup stripov. V program letošnjega knjižnega sejma v Frankfurtu so vključili tudi pogovor Grafični roman v Nemčiji, na Češkem in v Sloveniji: zgodovina in preobrazba žanra.

V Sloveniji smo v zadnjih letih seznanjeni in soočeni s težavo upadanja bralne pismenosti, je še opozorila Vrečko, trend pa ni vezan zgolj na Slovenijo, prepoznajo ga tudi v Evropi in drugje po svetu. Z JAK so v okviru projekta predstavitve Slovenije kot častne gostje mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2023 lansirali Ljubljanski manifest ob poglobljenem branju o tem, “kako se moramo posvetiti branju in da kompleksnih besedil in kompleksnosti sveta ne moremo razumeti brez tega, da si za njih vzamemo čas”.

V projekt Nacionalni dan stripa bodo vključili bralce, ilustratorje, avtorje in prevajalce ter tudi založbe, ki občasno ali redno objavljajo stripe. Pri JAK so tovrstnih založb zabeležili 22, nekatere stripe izdajajo v revijalnih, druge pa v knjižnih oblikah.

Na ministrstvu za kulturo in JAK si prizadevajo, da bi se nacionalni dan stripa ohranil v prihodnje. Kot je še spomnila Vrečko, je bil letos izdan spominski kovanec in poštna znamka ob 100. obletnici rojstva Mustra, otroška revija Ciciban praznuje 80 let, danes pa se začenja tudi festival stripa Tinta.