.png)
4 hours ago
22
ARTICLE AD
Po podatkih raziskovalnega centra Ember je svetovna proizvodnja električne energije iz sonca in vetra v prvi polovici leta 2025 prvič v zgodovini presegla proizvodnjo iz premoga. Skupna količina energije iz obnovljivih virov je tako postala največja na svetu. Proizvodnja sončne energije se je povečala za 31 odstotkov, vetrne pa za skoraj osem odstotkov, medtem ko je proizvodnja iz fosilnih goriv rahlo upadla.
Kljub temu novo poročilo Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA), brazilskega predsedstva COP30 in Svetovne zveze za obnovljive vire energije (GRA) opozarja, da svet še vedno zaostaja pri uresničevanju ciljev glede prehoda na čistejše vire energije. Kot navaja Euronews, pozivajo vse države, vključno z državami EU, naj bistveno pospešijo izvajanje svojih energetskih strategij.
V poročilu, predstavljenem pred podnebno konferenco COP30, je zapisano, da so dodatne globalne zmogljivosti obnovljivih virov energije lani dosegle 582 gigavatov. To pomeni 15,1-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Da bi do leta 2030 izpolnili cilj, sprejet na konferenci COP28 v Dubaju – potrojitev obnovljivih zmogljivosti na 11,2 teravata –, bi morale države vsako leto dodati kar 1122 gigavatov novih kapacitet.
Če se bo sedanji tempo nadaljeval, bo do konca desetletja doseženih približno 10,3 teravata, kar bi bilo premalo za ohranitev globalnega segrevanja pod 1,5 stopinje Celzija. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je po poročanju Euronews opozoril, da je energetska tranzicija “neustavljiva”, vendar mora biti tudi hitrejša in bolj odločna.
Po njegovih besedah obnovljivi viri „spodbujajo gospodarsko rast, ustvarjajo delovna mesta in omogočajo cenovno dostopno energijo“, toda čas za preprečitev nevarnega segrevanja planeta se hitro izteka.
Evropska unija med vodilnimi, a še z vrzeljo
Evropska unija je v letu 2024 dodala več kot 72 gigavatov novih obnovljivih zmogljivosti, s čimer je skupna nameščena moč narasla na 702,6 gigavata. To pomeni približno 11-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2023. Po oceni IRENA pa bi morala EU do leta 2030 doseči 1247 gigavatov, da bi ostala v okviru scenarija 1,5 °C.
Delež obnovljivih virov bi se moral do takrat zvišati na 79 odstotkov celotne proizvodnje električne energije, v primerjavi s približno 60 odstotki, kolikor znaša trenutno. Ključni pogon pri tem bosta sončna in vetrna energija, ki bi lahko do konca desetletja predstavljali več kot polovico evropske energetske mešanice.
Po podatkih Eurostata je bil junij 2025 prvi mesec v zgodovini, ko je sončna energija postala glavni vir električne energije v Evropski uniji – prispevala je 22 odstotkov vse proizvedene električne energije.
Poročilo IRENA poudarja, da morajo države cilje glede obnovljivih virov vključiti v svoje nacionalne podnebne načrte in zagotoviti dodatne naložbe v elektroenergetska omrežja ter dobavne verige. Po navedbah Euronews so ravno pomanjkanje ustrezne infrastrukture in zapoznele naložbe eden glavnih razlogov, da svetovni energetski prehod še ni na pravi poti.
Generalni direktor IRENA Francesco La Camera meni, da statistični rekordi niso dovolj za ohranitev ciljev Pariškega sporazuma. Obnovljivi viri so po njegovih besedah „največja gospodarska priložnost našega časa“, vendar morajo vlade in investitorji okrepiti sodelovanje, povečati finančno podporo ter postaviti jasne politične usmeritve.
Svetovna skupnost se po njegovih besedah približuje točki, ko bodo odločitve o vlaganjih in mednarodnem sodelovanju odločilno vplivale na to, ali bo podnebni cilj 1,5 °C sploh še dosegljiv.
Foto: Pixabay
Morda vas zanima tudi
Objava Kljub rekordni rasti obnovljivih virov svet ne bo dosegel cilja 1,5 °C je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)