.jpg)
4 hours ago
6
ARTICLE AD
Prometne tokove na slovenskih avtocestah redno spremljajo pristojne službe, še posebej na ključnih krakih, kot sta A1 (Štajerska – Primorska) in A2 (Karavanke – Obrežje). Statistični podatki za leto 2024 kažejo zanimive trende, ki jih velja osvetliti bolj podrobno. Medtem ko so se nekateri odseki stabilizirali, so drugi doživeli opazne rasti, predvsem na dolenjskem koncu avtoceste A2, kjer je bil zabeležen največji porast prometa v celotnem sistemu.
Podatki o prometu na avtocestah A1 in A2 razkrivajo, kje so spremembe največje
V nadaljevanju predstavljamo pregled najbolj prometnih odsekov, razloge za rast in padce ter posebnosti, ki jih kažejo podatki primerjave let 2023 in 2024.
Gneča na avtocestiDolenjski del avtoceste A2 z rekordno rastjo
Obrežje – Drnovo odsek z največjo rastjo prometa
Če bi morali izpostaviti en sam segment slovenskih avtocest, kjer je bila rast prometa v letu 2024 najbolj očitna, bi to brez dvoma bil dolenjski krak avtoceste A2. Odseki Obrežje – MP Obrežje, Drnovo – Obrežje in Novo mesto vzhod – Drnovo so zabeležili rast, ki presega 6 odstotkov. Takšna številka presega povprečno rast na celotni A2, ki sicer znaša okoli 4,2 odstotka.
Povečan promet na tem delu države kaže na pomembnost vzhodne prometne osi, ki povezuje Slovenijo s Hrvaško, predvsem v luči povečanja tovornega in tranzitnega prometa. Poleg tega k rasti prispeva tudi razvoj poslovnih con v novomeški regiji ter boljša dostopnost do glavnih prometnic iz bližnjih mest in industrijskih središč.
Novo mesto kot nova tranzitna točka
Odsek Novo mesto vzhod – Drnovo se je v zadnjih letih uveljavil kot ena ključnih vstopnih točk za regionalni promet, še posebej v smeri proti Obrežju. K temu prispevajo tako povečane logistične zmogljivosti kot tudi širjenje trgovske dejavnosti, kar pomeni večji obseg vsakodnevnega prometa.
Vpliv čezmejnega prometa na številke
Odsek Obrežje–MP Obrežje je zaradi bližine meje specifičen. Povečanje števila prehodov osebnih in tovornih vozil je posledica boljšega sodelovanja med mejnimi organi in sprememb v režimu prehajanja meje. Število tovornjakov, ki prečkajo mejo na tej točki, se je znatno povečalo, kar neposredno vpliva na povprečni letni dnevni promet (PLDP).
Promet na A2: stabilna rast, a z manjšimi razlikami po odsekih
Osrednji in severni del A2 s počasnejšo rastjo
Medtem ko je dolenjski del avtoceste A2 doživel silovito rast, so številke na severnem delu – med Karavankami in Kranjem – precej bolj umirjene. Na primer, odsek Karavanke–Brezje beleži celo rahlo zmanjšanje PLDP, kar je razvidno iz negativne rasti med letoma 2023 in 2024.
To lahko pripišemo stabilizaciji turističnega prometa po epidemiji in zmanjšanju sezonskih nihanj. Promet proti Gorenjski sicer ostaja pomemben, a ne dosega več takšnih skokov kot pred leti.
Ljubljanski vozlišče ostaja med najprometnejšimi
Odseki, ki vodijo skozi ali se stikajo z Ljubljano, zlasti Ljubljana–Kozarje, še naprej beležijo visoke vrednosti PLDP – tudi nad 90.000 vozil dnevno. Rast pa je kljub temu zmerna, saj mestna infrastruktura že dosega meje kapacitet in se nova rast zavira zaradi nasičenosti.
Gužve na avtocestiAvtocesta A1 – rast je zmerna
Povprečna rast na A1 dosega 2,2 %
Avtocesta A1, ki povezuje severovzhod Slovenije s primorskim delom, je v letu 2024 beležila zmerno rast prometa. V povprečju se je PLDP povečal za 2,2 odstotka. Rast je bila najbolj izrazita na štajerskem in primorskem kraku, medtem ko so ljubljanska vzhodna in južna obvoznica zabeležili upad prometa.
Vzhodna obvoznica – padci zaradi preusmerjenega prometa
Odseki Ljubljana Rudnik – Ljubljana Malence in Ljubljana Barje – Ljubljana Center kažejo na očiten upad prometa, v nekaterih primerih tudi več kot 5 odstotkov. Razlog za to je izreden porast prometa v letu 2023, ki je bil posledica začasne preusmeritve težkih vozil nad 3,5 tone med obnovo severnega ljubljanskega kraka. V letu 2024 se je promet normaliziral.
Pozitivna gibanja na štajerskem in primorskem kraku
Na drugi strani so pozitivne trende beležili odseki, kot so Maribor–Slivnica, Fram–Slovenska Bistrica in Unec–Logatec. Tu rast dosega med 2 in 4 odstotki, kar kaže na postopno povečevanje regionalnega prometa in pomen povezav med vzhodnimi in zahodnimi regijami države.
Kaj pomenijo podatki za prihodnje načrtovanje?
Potrditev pomena vzhodne povezave
Povečanje prometa na dolenjskem kraku avtoceste A2 nakazuje, da bo ta smer še pomembnejša v prihodnje. Državne institucije bodo morale upoštevati te podatke pri načrtovanju bodočih investicij, predvsem v širjenje kapacitet in povečanje varnosti na tem delu cestnega omrežja.
Obremenjenost ljubljanske regije ostaja visoka
Čeprav je bila rast na obvoznicah minimalna ali celo negativna, ostaja območje Ljubljane eno najbolj prometno obremenjenih. Nadaljnji ukrepi za razbremenitev, kot so razširitve vpadnic ali uvedba dodatnih obvoznih poti, bodo nujni za ohranjanje pretočnosti.
Skladnost s cilji trajnostne mobilnosti?
Rast avtomobilskega prometa kaže tudi na izzive pri uresničevanju ciljev trajnostne mobilnosti. Prometna politika bo morala še bolj spodbujati javni prevoz, kombinirane oblike mobilnosti in digitalno upravljanje prometa, da se rast prometa ne bo nadaljevala na račun okolja in kakovosti življenja.
Padec Schengena prinesel več tovornjakov
Podatki o prometu na slovenskih avtocestah v letu 2024 razkrivajo, da se dinamika seli proti vzhodu države, zlasti na dolenjski del avtoceste A2, kjer rast močno izstopa. Obrežje, Drnovo in Novo mesto vzhod so danes postali simbol prometnega razcveta. Hkrati pa promet na A1 ostaja stabilen, z nekaterimi pričakovanimi korekcijami.
Upravljavci infrastrukture, načrtovalci prometa in lokalne skupnosti se bodo morali na te spremembe hitro in strateško odzvati. Vprašanje ni več, ali se bo promet še povečeval, temveč kje, kako hitro in kaj bomo kot družba naredili, da bomo to rast učinkovito in trajnostno obvladovali.
Objava Na teh odsekih slovenskih avtocest se je promet najbolj povečal – in ni štajerska avtocesta! se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)