Na svetovni dan intelektualne lastnine letos v ospredju glasba

Obeležujemo svetovni dan intelektualne lastnine, ki letos v ospredje postavlja glasbo. Avtorska in sorodne pravice so temelj glasbene industrije, so ob tem dnevu poudarili v Uradu RS za intelektualno lastnino. Vsi ustvarjalci bi morali dobro poznati možnosti, ki jih ponujajo pravice intelektualne lastnine, so poudarili.

Letošnji svetovni dan intelektualne lastnine poteka pod sloganom Začuti ritem intelektualne lastnine. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (Wipo) želi poudariti, kako ustvarjalnost in inovacije, podprte s pravicami intelektualne lastnine, ohranjajo živahno, raznoliko in cvetočo glasbeno sceno, ki koristi vsem in povsod, so v organizaciji zapisali na svoji spletni strani.

Pravice intelektualne lastnine, kot so avtorska, sorodne pravice in pravice industrijske lastnine, omogočajo ustvarjalcem in inovatorjem, da razvijajo svoje ideje, jih upravljajo ter na njihovi podlagi gradijo svojo prihodnost, so v sporočilu za javnost zapisali na nacionalnem uradu za intelektualno lastnino.

Kot so poudarili, je vsaka pesem rezultat ustvarjalnega procesa, ki ga pogosto sestavlja sodelovanje več avtorjev, izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Število avtorjev in imetnikov pravic po pojasnilih urada pomembno vpliva na način upravljanja, licenciranja in delitve prihodkov.

Ena od temeljnih pravic v verigi glasbene industrije je avtorska pravica. Ta pripada avtorju na podlagi same stvaritve avtorskega dela – od melodije do besedila – in jim omogoča, da za svoje stvaritve dobijo priznanje in ustrezno nadomestilo.

Sorodne pravice, katerih nosilci so izvajalci, proizvajalci fonogramov, filmski producenti, RTV-organizacije, založniki in izdelovalci podatkovnih baz, pa varujejo pevce, glasbenike in plesalce, ki imajo pravico nad svojimi izvedbami, vključno s pravico dovoliti ali prepovedati snemanje na koncertih.

Pomembno vlogo v glasbi igrajo tudi druge pravice intelektualne lastnine. Znaki, kot na primer imena in logotipi glasbenikov, glasbenih skupin, založb in glasbil, so lahko registrirani kot znamke. Na uradu so ob tem spomnili, da je v Sloveniji in na ravni EU tudi zvoke mogoče registrirati kot znamke. Patenti pa varujejo izume, ki vplivajo na način, kako se glasba ustvarja, izvaja in doživlja.

Tako mladi kot že uveljavljeni izvajalci bi morali po prepričanju urada dobro poznati možnosti, ki jih ponujajo pravice intelektualne lastnine, ter načine, kako z njimi ravnati. Pri tem so jim na voljo številni brezplačni viri, pri čemer so izpostavili platformo CLIP, ki ponuja praktične nasvete in izobraževalne vsebine o upravljanju pravic v glasbeni industriji.

WIPO je specializirana agencija Združenih narodov, ki ima 193 držav članic. Njeno poslanstvo je voditi razvoj uravnoteženega in učinkovitega mednarodnega sistema intelektualne lastnine, ki omogoča inovacije in ustvarjalnost v korist vseh. Slovenija je članica Wipa od leta 1992.

Članice Wipa so za svetovni dan intelektualne lastnine leta 2000 določile 26. april – dan, ko je leta 1970 v veljavo stopila konvencija organizacije. Z njim želijo povečati splošno razumevanje intelektualne lastnine in javnosti predstaviti, kako ta prispeva k razcvetu glasbe in umetnosti ter spodbuja tehnološke inovacije, ki pomagajo oblikovati naš svet.