Na okrogli mizi o ekonomski zgodovini Slovenije zadnjih 30 let

Vpliv ekonomske politike EU na Slovenijo ni vedno pozitiven. Obrobne članice unije so brez dvoma v podrejenem položaju, ki ga jedrne države članice dobro izkoriščajo, je na okrogli mizi v Ljubljani povedal ekonomist in nekdanji finančni minister Dušan Mramor.

Mramor je orisal del neznane ekonomske zgodovine v zadnjih 30 letih, v katerem je Slovenija med tranzicijskimi državami, ki so vstopile v EU v letu 2004, dosegla daleč najslabše rezultate. Od leta 2000 je realni BDP na prebivalca narasel samo za 40 odstotkov, na Slovaškem pa denimo za skoraj 100 odstotkov. Po negativnem obdobju izstopa predvsem drugo desetletje.

Kot je opozoril, je Slovenija pred letom 2005 vodila odgovorno ekonomsko politiko, z vstopom v mehanizem ERM2 in EU pa je izgubila ključne instrumente ekonomske politike, deloma so slovenske vlade tudi sprejemale napačne odločitve.

Ključne ekonomske odločitve tega obdobja je opisal v knjigi z naslovom Vse delate narobe, katere cilj je pojasniti, kaj je šlo v Sloveniji narobe po vstopu v EU in evropsko monetarno unijo. Avtor je kritičen zlasti do evropskega fiskalnega okvira, ki je bil leta 2016 za Slovenijo še zlasti neugoden. Ko je na to opozarjal v Bruslju, je dobil odgovor, da je metodologija razumljiva le ‘raketnim znanstvenikom’, je povedal.

Ponovno je navedel različen odnos Bruslja do jedrnih in do obrobnih držav članic. “Nemci niso dobili nobene kazni za javnofinančni primanjkljaj, Grke pa so namlatili, da je bilo res hudo,” se je spomnil dvakratni finančni minister. Mramor je bil član slovenske vlade v obdobju od leta 2002 do leta 2004 in v času globoke krize med letoma 2014 in 2016.

“Vse je bilo dirigirano iz centra moči Evrope,” je komentiral mednarodni bančnik Marko Voljč. Biti na periferiji je sicer danes po besedah profesorja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Janeza Prašnikarja morda celo prednost. “Saj se lažje prilagodiš,” je menil.

Mramor je ocenil tudi učinkovitost in ustreznost usmeritev posameznih slovenskih vlad v obdobju od leta 1997. Aktualne vlade Roberta Goloba mednje še ni uvrstil, saj se ji mandat še ni iztekel, je pa skupaj s sogovorniki ocenil nekatere njene ukrepe.

Glede predloga pokojninske reforme, o katerem so socialni partnerji podpisali dogovor ravno danes, je predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun dejal, da temeljite analize, kaj pomeni, še ni. “Ključno vprašanje, razmerje med vplačili in izplačili, s to reformo ni rešeno,” je dejal. Nasprotno je državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec dejala, da gre za korak v pravo smer.