Na konferenci pogledali v energetsko prihodnost Slovenije

Poraba električne energije v Sloveniji se bo v prihodnjih letih skokovito povečala in cilj države mora biti, da zgradimo še eno nuklearno elektrarno. Znanja za to imamo dovolj, težava pa so dolgotrajni postopki umeščanja v prostor, so se strinjali govorci na včerajšnji konferenci o energetskem prehodu v Ljubljani.

Konferenca Od besed k dejanjem: energetski prehod zdaj, ki so se je udeležili vodilni predstavniki energetskega sektorja, gospodarstva, politike, znanosti in civilne družbe, je bila namenjena razpravi o tem, kako bo Slovenija vstopila v novo energetsko obdobje. Organizatorji so to vprašanje osvetlili z več vidikov, na enem od panelov so sodelujoče vprašali, kako bomo oblikovali energetsko prihodnost.

Generalna direktorica družbe Gen energija Nada Drobne Popović je povedala, da se v podjetju resno pripravljajo na projekt nove nuklearke v Krškem (Jek 2). “Cilj države mora biti, da zgradimo jedrsko elektrarno do leta 2039,” je dejala. Ob tem je opozorila na dolgotrajne postopke umeščanja in gradnje novih večjih projektov. “Po časovnici bi moral biti državni prostorski načrt za Jek 2 izdan v dveh letih in pol, a povprečje za nekaj preteklih projektov je deset let. Če bo trajalo deset let, potem nuklearke ne bomo imeli v omrežju leta 2039,” je opozorila.

Po njenem mnenju bi morali sesti skupaj, si razdeliti odgovornost in nato opraviti vsak svojo nalogo. Sicer bomo uvozno odvisni, je opozorila.

Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Tomaž Štokelj je menil, da je energetika tek na dolge proge. “Ne moremo vsaki dve minuti spreminjati, kaj se bo delalo,” je dejal. Tudi on je opozoril na dolgotrajne postopke umeščanja v prostor in dejal, da bi morala biti prva prioriteta podaljšanje obratovanja obstoječe nuklearke v Krškem do leta 2063, kar sicer ne bo zadoščalo. Čeprav se bo končna raba energije zaradi učinkovite rabe zmanjšala, se bo namreč poraba elektrike povečala. “To je dejstvo,” je dejal.

Strinjal se je, da v Sloveniji potrebujemo še eno jedrsko elektrarno. “In glede na znanje, ki ga imamo, je smiselno to izkoristiti,” je dodal.

Drobne Popović je ponovila pomen ustreznega načrtovanja. Dobavni rok za nekatere komponente je denimo štiri leta, je opozorila. Tako kot Štoklju se ji zdi tudi zelo pomembno, da je cena ustrezna in je objekt zgrajen v roku. Direktor družbe Eles Aleksander Mervar je ob tem dejal, da ga z optimizmom navdaja dejstvo, da to, kar je bilo na projektu jeka 2 narejeno v zadnjih dveh letih, se prej ni v 15 letih.

Štokelj je spomnil tudi na nasprotovanja lokalnega prebivalstva in raznih civilnih organizacij različnim velikim projektom. “Na žalost je v Sloveniji nacionalni šport, da smo proti nečemu,” je dejal. A če želimo napredek, potem potrebujemo električno energijo, je menil in nadaljeval, da ima prav vsak energetski objekt vpliv na okolje. Torej se moramo poenotiti, ali določen projekt rabimo ali ne, na koncu pa mora nekaj v zameno dobiti tudi lokalna skupnost, da bo projekt sprejela.

Drobne Popović se zdi predvsem pomembno, da se glede projekta Jek 2 poenoti politika. “Najslabše je, če pri menjavi oblasti pride do popolnoma novih usmeritev,” je dejala. Štokelj pa je kot primer navedel ZDA, kjer se je z menjavo oblasti zgodil preobrat k nafti. V Sloveniji se sicer kaj takšnega po njegovem mnenju sicer ne more zgoditi, nenazadnje zaradi članstva v EU, ki je na tem področju sprejela določene zaveze.