Na konferenci Banke Slovenije in EIB o krepitvi naložb v negotovem svetu

Časi so zelo negotovi, v EU pa moramo okrepiti naložbe za zmanjšanje razvojnega razkoraka do drugih velikih gospodarstev, kot so Kitajska in ZDA. O tem, kako povečati naložbe v vse bolj negotovem svetu, je danes tekla beseda na skupni konferenci Banke Slovenije in EIB. Med osrednjimi sporočili sta bili spodbujanje integracije in sodelovanja.

Direktorica ekonomskega oddelka Evropske investicijske banke (EIB) Debora Revoltella je na konferenci z naslovom Oživljanje naložb za trajnostno prihodnost opozorila, da delovanje administracije predsednika ZDA Donalda Trumpa temeljito spreminja geopolitični kontekst.

Obenem je na vrh dnevnega reda prišlo vprašanje krepitve konkurenčnosti gospodarstva EU, ki je nujna, če želi EU ohraniti svojo vlogo v svetu. V zadnjih desetletjih je namreč močno zaostala za velikimi gospodarstvi, kot sta ameriško in kitajsko.

Ker so časi tako negotovi in izzivi tako veliki, mora EU ukrepati skupaj, je prepričana Revoltella. Pri tem mora po njenih besedah med drugim izkoristiti potenciale gospodarske integracije in notranjega trga in dodatno poenostaviti čezmejne tokove blaga, storitev in kapitala. Integriran in učinkovit notranji trg bo okrepil odpornost EU v novi globalni realnosti, je dejala.

V najnovejši raziskavi EIB o investicijski dejavnosti v EU je 60 odstotkov podjetij v EU v povprečju odgovorilo, da se mora spopadati z različnimi standardi in zahtevami ob izvozu v druge članice. V Sloveniji je bil ta delež pri 85 odstotkih. To pomeni, da trgovina z blagom in storitvami v EU še zdaleč ni povsem prosta, je navedla.

Priložnost EU izgublja s slabo izkoriščenostjo prihrankov gospodinjstev, ki v veliki meri ležijo na bančnih računih. Institucionalni investitorji potrebujejo več naložbenih priložnosti v EU, kapitalski in naložbeni tokovi morajo biti olajšani, s tem pa bodo podjetja, predvsem zagonska in inovativna, lažje prišla do alternativnih virov financiranja.

Na okrogli mizi je viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer izpostavila, da je produktivnost na zaposlenega v EU pri 80 odstotkov tiste v ZDA, medtem ko je bila pred leti še na enaki ravni. Pot do zmanjšanja tega zaostanka je po njenih besedah v krepitvi naložb.

Direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš je pripomnila, da je Slovenija po produktivnosti v primerjavi s povprečjem EU v podobnem položaju kot EU glede na ZDA. Slovenija je tako na 85 odstotkih povprečja EU.

Ob šibki investicijski dejavnosti, predvsem na strani podjetij, so izzivi med drugim tudi pri predvidljivosti poslovnega okolja na področju davčne politike in administrativnih bremen ter pomanjkljivosti v subvencijski politiki. Potreben bi bil strateški pristop h krepitvi človeškega potenciala na vseh področjih.

Pot hitrejšega razvoja vidi v sodelovanju in koordinaciji aktivnosti različnih akterjev na nacionalni ravni in ravni EU. Kot slovenski primer dobre prakse je omenila naložbe Sandoza in Novartisa v farmacevtski industriji.

Predsednik Združenja Manager Iztok Seljak je povedal, da je EU sredi 90. let prejšnjega stoletja prispevala 35 odstotkov svetovnega BDP, danes pa le še 15 odstotkov. Smo v prostem padu, konkurenčnost izgubljamo vsak dan, je opozoril.

V EU smo po Seljakovih besedah v coni ugodja in se ne zavedamo “cunamija, ki prihaja”. Namesto da bi prešli v krizno upravljanje, dobivamo različne vizije brez pravih operativnih korakov, v praksi pa ukrepamo brez vizije, je ponazoril.

Seljak vidi potrebo po kreativni destrukciji trenutnega gospodarskega modela EU in oblikovanju nečesa novega v smislu večje gospodarske in politične integracije. Pri tem ni pesimist, ampak želi s takšnimi opozorili zdramiti.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež je ocenil, da razkorak med EU, ZDA in Kitajsko sega predvsem v obdobje zadnje finančne in gospodarske krize, ko je evropski odgovor temeljil na varčevanju, ne pa na naložbah. Ni se vlagalo v znanje, veščine, razvoj, je spomnil. A opaža prve znake sprememb in naložbe ter ukrepi v EU gredo v pravo smer krepitve strateških sektorjev, odpornosti EU in zmanjšanja odvisnosti od drugih delov sveta.

V Sloveniji smo medtem po njegovih besedah začeli vzpostavljati ekosisteme za razvoj. Navedel je misijo GREMO, strateško-razvojna inovacijska partnerstva, grozde in druge pobude. Rezultati teh pobud so po njegovih besedah zelo dobri.

Slovenija je tudi uspešna pri privabljanju naložb, npr. v farmacevtski in avtomobilski industriji, a obenem potrebujemo centraliziran pristop za vzpostavljanje poslovnih in logističnih con. Vlada pripravlja načrt na tem področju, ko gre za lažje prostorsko umeščanje te infrastrukture.

Nina Dremelj, predsednica poslovnih angelov Slovenije, je zatrdila, da bi se morala EU vesti kot zagonsko podjetje in biti izjemno hitra, inovativna, drzna ter okretna. Slovenski startupi so izjemni in so znani v svetu. Zamisli so odlične, znanje in veščine zelo razvite, je prepričana.

Članica uprave OTP banke Anita Stojčevska je priznala, da se bodo morale prilagoditi tudi banke, ki pri prebojnih aktivnostih trenutno ne igrajo vidne vloge. Standardizirani finančni produkti ne bodo več dovolj, potrebni bodo posameznim podjetjem in sektorjem prilagojeni produkti, je prepričana. V ta namen bo treba dodatno izobraziti bančne uslužbence ter zaposlovati nove strokovnjake, da bi vse te spremembe razumeli.

Pozvala je k širokemu partnerstvu med podjetji, finančnim sektorjem, državo in lokalnimi skupnostmi, da bi pospešili izvajanje različnih projektov, posebej velikih, in sprostili naložbeni potencial. Banke namreč pri bolj tradicionalnih oblikah investicij še vedno pogrešajo dobre projekte.