Na javni predstavitvi mnenj pozvali k izobraževanju vseh generacij za digitalno državljanstvo

Odbor DZ za izobraževanje, znanost in mladino je pripravil javno predstavitev mnenj o izobraževanju za digitalno državljanstvo. Več razpravljavcev je pozvalo k celostnemu izobraževanju, ki bo vključevalo vse generacije. Poudarili so, da to ne sme biti usmerjeno le v veščine uporabe tehnologij, ampak tudi na njen vpliv, koristi in pasti.

Državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Andrej Sotošek je izpostavil, da pri izobraževanju za digitalno državljanstvo ne govorimo le o enem predmetu ali eni kompetenci, ampak gre za preplet različnih področij. Otroci in mladostniki morajo po njegovih besedah razviti nabor digitalnih kompetenc, ki omogočajo razumevanje tehnologije, delovanja algoritmov in vpliva umetne inteligence, pa tudi razumevanje etike v digitalnem svetu in vpliva tehnologij. Izobraževanje za digitalno državljanstvo pa ne sme biti omejeno le na osnovne in srednje šole, saj tudi odrasli ustvarjajo spletni prostor, je dodal.

Tudi po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Urbana Kodriča izobraževanje za digitalno državljanstvo ni več zgolj stvar posamezne ravni izobraževanja, ampak mora vključevati vse generacije. Med izzivi je omenil denimo zlorabe podatkov, dezinformacije in etične dileme, izpostavil pa je tudi pomen raziskav za prepoznavanje novih digitalnih groženj in priložnosti. Po njegovem mnenju je čas, da država na tem področju oblikuje celostno strategijo.

Po besedah Mojce Štruc z ministrstva za digitalno preobrazbo je bistveno, da imamo vsi znanja in spretnosti za sodelovanje v digitalnem okolju in možnost vključenosti v to okolje. Poleg tehničnega znanja in veščin uporabe tehnologije pa moramo prepoznati tudi njene koristi in nevarnosti, je dejala.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Iztok Kos je opozoril na vse več težav in izzivov pri mladostnikih, povezanih s prekomerno uporabo digitalnih naprav. Ta namreč negativno vpliva na telesno in duševno zdravje in socialno področje. Po Kosovih besedah opažajo denimo porast tesnobe, depresivnosti, pomanjkanja koncentracije in težav s spanjem. Kot je poudaril, si na ministrstvu prizadevajo za celosten pristop, in sicer za digitalno pismenost, ki ne pomeni le poznavanja uporabe aplikacij, ampak tudi znati postaviti meje in prepoznati, kdaj digitalne navade postanejo škodljive.

Na škodljive posledice je opozoril tudi ravnatelj Osnovne šole Mengeš. Predlagal je dolgoročno nacionalno akcijo ozaveščanja staršev o posledicah nekritične uporabe elektronskih naprav. “Vsi poznamo škodljive posledice uporabe alkohola in cigaret, zato jih otrokom ne dovolimo uporabljati,” je dejal. Pri elektronskih napravah po njegovih navedbah ni tako.

V okviru projekta Krepitev digitalnega državljanstva v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih po besedah Jakoba Sajeta z ljubljanske pedagoške fakultete pripravljajo gradiva za starše o tej temi. Starše želijo z njimi seznaniti na roditeljskih sestankih, je pojasnil. Tilen Dominko iz zavoda Varni internet je medtem pozval k digitalni pedagogiki, ki bo mlade pripravila na digitalen svet, in k oblikovanju digitalne kulture šole.

Andreja Čuk z zavoda za šolstvo je poudarila, da je razvoj digitalnih kompetenc eden ključnih vidikov sodobnega izobraževanja, zato so se pri posodabljanju učnih načrtov usmerili tudi v vključevanje digitalnih kompetenc pri vseh predmetih in stopnjah izobraževanja. Pomen varne uporabe tehnologij so poudarili tudi pri Informacijskem pooblaščencu, kjer kot nujno vidijo tudi izobraževanje otrok o varstvu osebnih podatkov, načinih, kako se zaščititi pred zlorabami in kako ukrepati, če se zlorabe zgodijo.

Domen Savič iz Zavoda državljan D pa je opozoril, da bi se morali pri digitalnem državljanstvu pogovarjati o digitalnih pravicah, sistemski ureditvi in odgovornosti odločevalcev, ne o razvijanju digitalnih sposobnosti.

Andrej Brodnik z Univerze v Ljubljani je izpostavil “digitalen razkorak” med slovenskimi otroki in otroki iz nekaterih tujih držav, ki so tovrstne vsebine že pred časom vpeljale v učne načrte. Opozoril je na težave, ki jih ima zaradi tega slovensko gospodarstvo.

“BDP se nam niža, ne izvažamo, nimamo strategije, nimamo zakonov, imamo ogromen problem, ker se s tem nismo ukvarjali,” je opozoril tudi Igor Zorko iz Gospodarske zbornice Slovenije. Po njegovem prepričanju je treba otrokom in odraslim na tem področju dati pravila in znanje. V digitalnem svetu namreč niso problem samo otroci, saj so tudi mnogi odrasli “digitalni otroci”, meni.

Javna predstavitev mnenj predstavlja tudi podlago in podporo konferenci Izobraževanje za digitalno državljanstvo, ki jo v okviru Sveta Evrope pripravljajo 18. in 19. novembra v Ljubljani.