Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Pri Beletrini so izdali nov roman Toneta Partljiča, postavljen v Slovenske gorice, Pesniški dvor, pri založbi Bogataj pa zbirko kratkih zgodb Gnezda, ki je literarni prvenec Jerneje Ferlež. Založba Miš je izdala še peti, zadnji del zgodovinske sage Ognjeni trije Igorja Karlovška z naslovom Dom.

PESNIŠKI DVOR – NOV PARTLJIČEV ROMAN, POSTAVLJEN V PISATELJEVE DOMAČE KRAJE

Pesniški Dvor se pridružuje Partljičevim številnim delom o Slovenskih goricah okoli Maribora, krajih, kjer je pisatelj preživljal otroštvo in mladost. Tokratna zgodba je postavljena na konec 30. let minulega stoletja, v čas vojne, taborišč in povojne stiske. V zaselku Pesniški Dvor ob reki Pesnici živi mogočna vinogradniška družina Gornik. Pisatelj pod drobnogled vzame njihovo usodo, vzpon in povojni propad. Zlasti ga zanima odnos med očetom Štefanom, slavnim pridelovalcem vina, in sinom Slavkom, ki ga bolj kot trte zanima pisanje. Tu so še jugoslovanski vojaki, ki gradijo severno Rupnikovo obrambno linijo, pa Nemci in nemškutarji, in tu so mladi, ki verujejo v utopične ideale boljševistične revolucije. Zdi se, da zgodovinski “vlak smrti” vsem prinese nekakšno streznitev. “Slavku po letih taboriščnega življenja v Dachauu ni več do pisanja… zato pa iskriva pripovedovalska žilica toliko močneje tli v Partljiču. Z zanosa polno, ljudsko obarvano in večkrat pretresljivo upodobitvijo nam približa kmeta in preprostega človeka. A ta presega lastni horizont s politično akcijo, preizprašuje tak angažma in išče pesniško resnico sveta,” so zapisali pri založbi.

V Mariboru rojeni pisatelj Tone Partljič (1940) je s pisanjem začel že kot dvajsetletnik, in sicer s krajšo socialno prozo. Ko se je odpravil v mestni gledališki svet, pa je napisal okoli 30 gledaliških komedij, nekatere – Ščuke pa ni, En dan resnic, Moj ata, socialistični kulak – so igrali po vsej nekdanji Jugoslaviji. Za igro Moj ata, socialistični kulak je prejel Grumovo nagrado, za ves komedijski opus pa edini doslej Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Nekaj navdiha je dobil tudi v času, ko je bil državni poslanec. Odkar je upokojen, piše obsežnejša prozna dela, najraje romane.

GNEZDA – DESET KRATKIH ZGODB MARIBORSKE ETNOLOGINJE, NASTALIH NA REZIDENCI V IDRIJI

Zbirka kratkih zgodb Gnezda je literarni prvenec avtorice Jerneje Ferlež, ki prihaja iz Maribora. Nastal je tako rekoč v enem zamahu na rezidenci Založbe Bogataj v Idriji jeseni leta 2023, kot nekakšen dnevnik razvoja odnosa med obiskovalko in mestom. Zgodbe so poklon Idrijčanom, fotografu Josipu Pelikanu, ki je fotografsko pot začel v Idriji in se pozneje uveljavil v Celju, in etnologu Franju Bašu, ki je raziskoval idrijsko stavbno dediščino.

Jerneja Ferlež je študij etnologije in kulturne antropologije ter bibliotekarstva zaključila na Filozofski fakulteti v Ljubljani, svoji magistrski in doktorski disertaciji pa je posvetila Mariboru. Od leta 1993 je kot bibliotekarka zaposlena v Univerzitetni knjižnici Maribor. Za omenjeni knjižni projekt je lani poslala prijavo in bila izbrana kot ena dveh rezidentk. V letu dni bivanja je v knjigo strnila deset pripovedi.

DOM – SKLEPNI DEL ZGODOVINSKE SAGE OGNJENI TRIJE

Dom je peti, zadnji del v Karlovškovi zgodovinski sagi Ognjeni trije z junaki, ki so nastopali že v Ognjenem plemenu. Napet pustolovski roman je postavljen v čas naselitve Slovanov na območju današnje Slovenije, pred nastankom Samove plemenske zveze in kneževine Karantanije. Zgodovinska dejstva – roman spremlja tudi spremna beseda zgodovinarja Mihe Poharja – se prepletajo z zgodbo o odraščanju, ljubezni, iskanju svojega mesta v svetu in boju za obstanek. Dom sledi Pasti, Viharju ter knjigama Na sledi in Izgon, ki tvorijo pentalogijo Ognjeni trije.

Igor Karlovšek (1958), po poklicu odvetnik, že več kot tri desetletja piše televizijske in filmske scenarije, radijske igre in romane. Za svoj mladinski roman Gimnazijec je leta 2005 prejel nagrado večernica. Piše o družbeno aktualnih stvareh, s katerimi se kot odvetnik srečuje.