Na današnji dan: Ivan Lavrač

Ivan Lavrač je mladost preživel v Zagorju, pravzaprav v Podlipovici in na Izlakah. Bil je eden najbolj vidnih jugoslovanskih ekonomistov po drugi svetovni vojni, doktor ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije na Ekonomski fakulteti, njen dekan in izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Mladost

Ivan Lavrač se je rodil 11. februarja 1916 v Podlipovici v sedanji občini Zagorje ob Savi. Bil je sin Ivana Lavrača, organizatorja modernega zadružništva na Izlakah in zbiralca ljudskih pesmi. Po končani klasični gimnaziji je 1940 diplomiral na Ekonomsko komercialni visoki šoli v Zagrebu. Do vojne in nekaj časa med vojno je bil zaposlen v bankah in zavarovalnicah. Poročil se je z Olgo Lavrač, rojeno Rovan (1920 – 1980).

NOB in povojna kariera

Že od avgusta 1941 je sodeloval v NOB kot aktiven sodelavec OF v Ljubljani in v Zagrebu ter kot partizan v Slavoniji. Po vojni je postal član Ekonomskega sveta in Planske komisije v Beogradu. Po končanem študiju na Institutu za družbene vede 1949–1950 je začel pedagoško dejavnost na beograjski ekonomski fakulteti.

Dekan Ekonomske fakultete

Leta 1952 se je vrnil v Ljubljano in se zaposlil na Ekonomski fakulteti, kjer je skupaj s tako imenovano beograjsko grupo začel razvijati in uveljavljati ekonomske discipline, ki jih dotlej ni bilo. V šestdesetih letih, ko je bil tudi dekan, se je uvrstil med nosilce sprememb in oblikovalcev novega študijskega programa ter postal osrednji akter njene modernizacije. Kot nesporna avtoriteta je bil v obdobju reform gospodarskega sistema Jugoslavije v letih 1965 do 1967 tudi predsednik Znanstvene sekcije Zveze ekonomistov Jugoslavije. Izredni član SAZU je bil od 23. aprila 1987.

Biografija

»Lavračeva bibliografija je relativno skromna, a kar je napisal, je bilo tehtno. Raziskovalno delo se kaže v desetih samostojnih publikacijah in več obsežnih znanstvenih razpravah. Prvo področje njegovega zanimanja je bila zgodovina ekonomskih doktrin; dober del svojih prizadevanj je zato posvetil prevodom klasikov marksizma,« je zapisal ekonomist Jože Mencinger.

Prevajalec

Lavrač je prevedel nekaj poglavij prvega ter ves tretji, najobsežnejši del Marxovega Kapitala in prevzel uredništvo celotne druge izdaje. Že v zgodnjih petdesetih letih je v srbohrvaščino prevedel Agrarno vprašanje Kautskega, 1980 pa v slovenščino Hilferdingov Finančni kapital. Vsakemu je dodal uvodno študijo, s podobno študijo je obogatil tudi prevod Ricardovih Načel politične ekonomije in obdavčevanja.

Marksistični ekonomist

Ivan Lavrač je bil marksistični ekonomist, a se je že v zgodnjih letih seznanil z delom Alfreda Marshalla. Plod tega je bila v srbohrvaščini napisana disertacija Povpraševanje v ekonomski teoriji Alfreda Marshalla, ki je njegovo najbolj temeljito delo. Z njim je v marksistični analitski aparat previdno vključil povpraševanje in vse, kar tiči za njim, vključno s koristnostjo, kar je za ortodoksno marksistično politično ekonomijo tabu.

Razprava Konkurenca in stimulacija v našem gospodarskem sistemu (v srbohrvaščini) je izvirna analiza morfologije jugoslovanskega trga. Pomembno je tudi njegovo delo Družbeno planiranje in trg ter razprava Cena uporabne vrednosti družbenega kapitala.

Lavrač je umrl 25. decembra 1992 v Ljubljani.

Savus

Foto: SAZU

Viri in literatura

Jože Mencinger, Ivan Lavrač, SAZU

Roman Rozina: Zasavski rokovnik, 2006

Wikipedia

The post Na današnji dan: Ivan Lavrač appeared first on Savus.