Mit o medu: Ali je res, da ga ne smemo zajemati z metalno žličko?

6 hours ago 27

ARTICLE AD

Med je že stoletja cenjen kot naravni čudež, poln hranil, encimov in zdravilnih snovi. A kljub temu se o njem še vedno širijo številni miti. Eden najbolj razširjenih pravi, da med ne smemo zajemati z metalno žličko, ker naj bi ta uničila njegove koristne snovi. Pa je to res?

Metalna žlička in med – resnica ali zmota

Strokovnjaki pojasnjujejo, da je ta mit popolnoma neutemeljen. Kovinska žlička ne more v nekaj sekundah povzročiti kemične reakcije, ki bi pokvarila med. Res je, da so nekovine, kot je baker ali železo, lahko reaktivne, a nerjaveče jeklo ali srebro, iz katerih so narejene sodobne žličke, ne reagirata z medom.

Med je gosto in stabilno živilo, bogato z naravnimi sladkorji, encimi in kislinami, vendar kovina v tako kratkem stiku z njim ne vpliva na njegovo sestavo. Skratka – če med zajemate z metalno žličko, mu ne boste prav nič škodili.

Kdaj res izgubi svoje hranilne snovi?

Med se začne spreminjati šele, ko ga segrejemo nad približno 40 stopinj Celzija. Takrat začnejo encimi, kot so diastaza, invertaza in glukoza oksidaza, izgubljati aktivnost. Ti encimi so tisti, ki dajejo medu biološko vrednost, zato se ne priporoča dodajanje medu v prevroč čaj ali mleko.

Če ga zlijemo v tekočino, ki ima več kot 50 stopinj, se encimi uničijo in med izgubi velik del svojih zdravilnih lastnosti, čeprav ostane sladek. Zato je pravilno, da ga vedno dodamo šele, ko se napitek nekoliko ohladi.

Zakaj je mit o žlički tako razširjen

Izvor tega mita verjetno sega v čase, ko so ljudje med hranili v posodah iz bakra, železa ali aluminija. Te kovine so ob daljšem stiku res lahko reagirale z organskimi kislinami v medu, kar je vplivalo na okus in barvo. Danes pa so materiali, ki jih uporabljamo, bistveno bolj obstojni in varni.

Mit se je ohranil predvsem zato, ker se prenaša iz generacije v generacijo. Marsikdo ga še vedno ponavlja iz previdnosti, a resnica je, da sodobne kovinske žličke ne škodijo medu.

Kako pravilno hraniti med?

Največjo razliko pri kakovosti medu ne naredi žlička, temveč način shranjevanja. Med ima rad suho in temno okolje, zato ga vedno hranimo v dobro zaprtem steklenem kozarcu pri sobni temperaturi.

Če ga pustimo odprtega, začne vpijati vlago iz zraka, kar lahko pospeši fermentacijo. Izogibajmo se tudi shranjevanju v hladilniku, kjer lahko kristalizira hitreje, kot bi sicer. Če se to zgodi, ga lahko nežno segrejemo v topli vodi, vendar ne nad 40 stopinj. Tako bo znova postal tekoč, ne da bi izgubil hranilne snovi.

Zakaj je med tako dragocen?

Med vsebuje več kot 180 različnih snovi – od naravnih sladkorjev do vitaminov, mineralov, aminokislin in antioksidantov. Njegova sestava je odvisna od vrste cvetov, iz katerih ga čebele nabirajo, in podnebja, v katerem rastejo rastline.

Redno uživanje kakovostnega medu krepi odpornost, pomirja grlo in pomaga pri prebavi. Zaradi vsebnosti flavonoidov in fenolnih kislin ima tudi antioksidativno delovanje, kar pomeni, da ščiti celice pred prostimi radikali.

Med v kombinaciji z drugimi živili

Med je odličen v kombinaciji z limono, ingverjem ali cimetom, saj se sestavine dopolnjujejo. Vendar je pomembno, da so vsi dodatki sobne temperature, da se ohranijo vse koristne snovi.

V hladnih dneh lahko iz njega pripravite naravni sirup za imunsko odpornost – žlička medu, sok pol limone in malo naribanega ingverja ustvarijo močan domači napitek.

Pogoste napake pri uporabi medu

Najpogostejša napaka je, da ga dodamo v prevroč čaj. S tem sicer dobimo prijetno sladkobo, a izgubimo dragocene encime. Prav tako ni priporočljivo, da med zajemamo z mokro žličko, saj vlaga pospeši fermentacijo.

Druga napaka je shranjevanje v kovinskih posodah ali plastičnih kozarcih, ki niso namenjeni hrani. Med je naravno rahlo kisel, zato lahko v slabših posodah reagira z materialom. Najboljša izbira ostaja steklo.

Naravni med proti industrijskemu

Pri izbiri medu bodite pozorni, ali je med surov ali toplotno obdelan. Industrijsko filtrirani in segreti medovi imajo daljši rok trajanja, vendar izgubijo večino encimov in vonjav. Pravi čebelarji ga nikoli ne segrevajo nad 40 stopinj in ga polnijo v kozarce brez dodatkov.

Surov med se sčasoma kristalizira, kar je povsem naraven pojav in znak, da je nepredelan. Če želite, da znova postane tekoč, ga samo postavite v toplo vodo in pustite, da se počasi utekočini.

Kaj nas uči resnica o žlički?

Resnica o metalni žlički in medu je preprosta. Ni materiala, ki bi v nekaj sekundah uničil sestavo medu. Prava nevarnost zanj je previsoka temperatura in nepravilno shranjevanje.

Zato se ni treba bati, da bi naredili napako, če zjutraj med dodate v čaj z navadno žličko. Pomembneje je, da izberete kakovosten, lokalno pridelan med in ga hranite na pravilen način.

Modrost narave v kozarcu

Med ni le sladilo, ampak pravi dar narave. Simbolizira toplino, zdravje in tradicijo, ki se prenaša skozi stoletja. Če ga spoštujemo in uporabljamo pravilno, nam vrača energijo in moč.

In čeprav se miti okoli njega še vedno širijo, je dobro vedeti, da resnica pogosto tiči v preprostosti. Ni pomembno, s čim ga zajamete – pomembno je, da ga uživate redno, naravno in z zavedanjem, da v vsaki žlički medu deluje narava sama.

Pet stvari, ki jih nikoli ne smete početi z medom