Ministrstvo ob sprejemanju proračuna EU o finančnih priložnostih za kmetijstvo

Predlog prihodnjega dolgoročnega proračuna EU, ki ga je prejšnji teden predstavila Evropska komisija, na kmetijskem področju uvaja številne novosti, so poudarili na ministrstvu za kmetijstvo. Prizadevali si bodo za koriščenje vseh finančnih priložnosti za kmetijstvo in prehranski sektor, so napovedali.

Glavna novost predlaganega proračuna za obdobje 2028-2034 je združitev skladov za financiranje ukrepov kohezijske politike, skupne kmetijske politike, skupne ribiške politike in notranje varnosti v enoten instrument v višini 865 milijard evrov. Ta sredstva bodo namenjena za izvajanje nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov, s katerimi bodo zagotovili večjo skladnost in boljše doseganje rezultatov teh politik, so danes sporočili z ministrstva.

Znotraj te enotne ovojnice Evropska komisija predlaga obseg sredstev za kmetijstvo in ribištvo v višini 295,7 milijarde evrov. Od tega bo 294 milijard evrov namenjenih kmetijstvu za izvajanje ukrepov iz trenutnega programskega obdobja, kjer so prejemniki sredstev neposredno kmetijska gospodarstva. To so neposredna plačila, plačila za območja z omejenimi dejavniki, plačila za kmetijsko-okoljske in podnebne ukrepe, plačila za mlade kmete, ukrepi za upravljanje tveganj, naložbene podpore ter ukrepi v okviru sektorskih načrtov, so navedli.

Ukrepi spodbujanja sodelovanja, znanja in izvajanja pristopa Leader bodo v bodoče financirani iz drugih sredstev te skupne ovojnice. “Glede na navedeno enostavna primerjava med obsegom sredstev skupne kmetijske politike za trenutno obdobje in novo zamejitvijo ni mogoča,” so zapisali.

Ministrica Mateja Čalušić je poudarila, da je treba novosti še temeljito preučiti. “V tem trenutku je pomembno, da bo v nadaljnjih pogajanjih za vlado pomembna prednostna naloga ovojnica Slovenije v okviru nacionalnih in regionalnih programov, katere del je tudi kmetijstvo. Prizadevala si bom, da bodo pri pripravi teh načrtov izkoriščene vse finančne priložnosti za kmetijstvo in prehranski sektor, tudi zunaj zamejenih sredstev za kmetijstvo,” je napovedala.

Predlog Evropske komisije sicer ohranja cilje na področju skupne kmetijske politike in dobro poznan nabor ukrepov, kar je pozitivno, so poudarili na ministrstvu. Predlagani so tudi nekateri novi ukrepi, denimo ukrep za krizno upravljanje, za prehod kmetij na bolj trajnostne in odporne kmetijske prakse ter za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah v času dopusta ali bolniške odsotnosti, so našteli.

Hkrati predlog predvideva poenostavitve v izvajanju nacionalnega načrta in ukrepov za kmetijstvo v novem programskem obdobju. Predvidena je večja strateška naravnanost nacionalnih programov, ki bo omogočila večjo prožnost in odzivnost za države članice pri izvajanju ter poenostavitve za posamezne ukrepe, kot je uporaba pavšalnih plačil za kmete, so dodali.

Nekateri deležniki s kmetijskega področja, med njimi tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), so do predlaganega proračuna kritični. V KGZS menijo, da bo vodil v razgradnjo skupne kmetijske politike.

Evropska komisija je predlog proračuna prejšnji teden predstavila ministrom članic EU za evropske zadeve, ki so opravili prvo razpravo. Prava pogajanja, v katerih se lahko predlog – vključno z obsegom – še precej spremeni, se bodo začela jeseni. Običajno trajajo vsaj leto in pol.