Mestni kino Domžale gosti ganljiv dokumentarec o otrocih priseljencev

Dokumentarec o otrocih priseljencev s Kosova se te dni podaja na turnejo po Sloveniji. Dokumentarni film predstavlja ozadje priseljevanja s Kosova in izzive otrok pri vključevanju v novo državo. V ospredje postavi zgodbe štirih otrok priseljencev in njihovih staršev s Kosova, ki se zaradi narodnostne pripadnosti, pomanjkanja znanja slovenskega jezika in nižje izobrazbe srečujejo z ovirami na različnih področjih. Izpostavljeno tematiko dodatno osvetlijo vzroki množičnih migracij in posebnosti izobraževalnega sistema na Kosovu. Ob zgodbah osrednjih likov v filmu, ki jih spremljamo tako na Kosovu kot tudi v Sloveniji, spoznavamo doslej spregledano skupino priseljencev iz republik nekdanje Jugoslavije.

Dokumentarni film, ki so ga premierno predvajali v četrtek, 29. maja 2025, v Mestnem kinu Domžale, je privabil polno dvorano obiskovalcev, ki so si ogledali film. Po filmu so se pogovoru pridružili režiser in scenarist Toni Cahunek, scenaristka Lea Cahunek ter nastopajoči v dokumentarnem filmu: Suela Gashi, Ledri Gashi, Masar Maloku in Floralba Avdullahu. Pogovor po premieri je vodil Jure Matičič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.

Slovensko gospodarstvo zaradi pomanjkanja domače delovne sile potrebuje tuje delavce. Skupaj z njimi v Slovenijo prihajajo tudi njihove žene in otroci, ki se vključujejo v osnovne šole in so v slovenskem jeziku popolni začetniki. Dokumentarni film »Novi sošolci« tako v ospredje postavlja zgodbe štirih otrok priseljencev in njihovih staršev s Kosova, ki se zaradi narodnostne pripadnosti, pomanjkanja znanja slovenskega jezika in nižje izobrazbe srečujejo z ovirami na različnih področjih.

Dokumentarni film predstavlja ozadje priseljevanja s Kosova in izzive otrok pri vključevanju v novo državo. Kot sta dejala v pogovoru Toni in Lea Cahunek, je scenarij za nastanek filma in snemanje med drugim spodbudila ravno albanofobija, ki se v slovenski družbi kaže kot distanca do priseljencev albanske narodnosti, kar je posledica neuspešnega sobivanja. Med priseljenci iz republik nekdanje Jugoslavije imajo tisti s Kosova najslabše učne rezultate, saj imajo zaradi neslovanskega porekla največ težav z jezikom. V svojih šolah se učijo albanščino, srbskega jezika pa ne. To je opazno tudi v šolah zaradi pomanjkanja kakovostnih in konkretnih priložnosti za vključevanje. V Sloveniji zato nujno potrebujemo sistemske rešitve, v katerih bo v ospredju prilagajanje otroka šoli in tudi šole otroku.

Tonija in Leo Cahunek so za zgodbo dokumentarnega filma navdihnile spremembe v domačem Kranju, majhnem, a tretjem največjem mestu v Sloveniji, ki so se zgodile zaradi gospodarske rasti in velikega povpraševanja po tujih delavcih. Z njimi so prišle tudi njihove žene in otroci. Kranjske osnovne šole v zadnjih letih vpisujejo vse več otrok priseljencev s Kosova. Tudi nekdanja osnovna šola, ki sta jo obiskovala Toni in Lea, znotraj blokovskega naselja, ni izjema. Pred slabim desetletjem je na njej Lea Cahunek začela proučevati priseljence s Kosova, naučila se je osnov albanskega jezika in z namenom spoznavanja kulture ter izobraževalnega sistema odšla na Kosovo. Vse bolj sta se Toni in Lea tudi sama zavedala, da so priseljenci iz republik nekdanje Jugoslavije heterogena skupina, iz katere zaradi jezikovnih in kulturnih specifik izstopajo Albanci.

In kakšne programe vključevanja smo v Sloveniji razvili za otroke priseljencev s Kosova? Še vedno znotraj albanske skupnosti, kjer prevladuje patriarhalni model, iščemo načine, kako pristopiti in vključevati matere otrok priseljencev s Kosova v šolanje njihovih otrok, na trg dela in družbo nasploh. Je pa treba priznati, da se čedalje več mladih mamic vključuje v tečaje slovenščine in se tudi zaposluje.

»Zanimalo nas je, s kakšnimi izzivi se srečujejo priseljenci s Kosova, kako se znajdejo v vsakdanjem življenju v novi državi, kako se vključujejo v slovenske šole in katere rešitve bi lahko olajšale njihovo vključevanje. Izbrali smo štiri glavne protagoniste, ki smo jih spremljali skozi šolsko leto in med počitnicami v izvorni državi, kamor se z veseljem vračajo v objem nekdanjih prijateljev, sorodnikov ali učiteljev, ki se težko soočajo s tako množičnimi migracijami. Iz različnih zornih kotov osvetlimo razloge za migracije in se soočimo z izkušnjami priseljencev ob prihodu v Slovenijo. Kronološko spoznavamo tudi burno zgodovino vzpostavljanja samostojnega izobraževalnega sistema na Kosovu po vojni. Strokovnjaki s Kosova skušajo najti razloge za slabo kakovost tamkajšnjega izobraževanja v različnih obdobjih zatiranja Albancev na Kosovu,« je dejal režiser in scenarist Toni Cahunek.

Sodelovanje pri nastajanju filma je bilo prelomno tudi za otroke, ki so njegovi glavni akterji. »Ob snemanju filma sem dojela, da nisem edina soočena z izzivi v šoli. Lažje sem razumela, da nas je veliko takšnih, drugačnih. In ja, lepo je biti drugačen,« je po premieri povedala 17-letna Floralba Avdullahu.

»Prvi odzivi na film so neverjetno čustveni in pozitivni, lahko smo le upali, da bo naš film nagovoril tako široko občinstvo. Veliko zanimanje je med priseljenci s Kosova, ki se prvič v slovenskih kinih lahko spremljajo v zgodbi, s katero se mnogi poistovetijo in so srečni, da je slišana tudi pri nas,« je v pogovoru z Juretom Matičičem dejal režiser Cahunek. Močno ga je presenetil tudi odziv domače javnosti, ki se zaveda, da je treba nagovoriti to tematiko, premisliti ponujene programe in priložnosti za izboljšave ter bolj vključujoče poglede na skupno bivanje.

»Šole improvizirajo, barantajo in iščejo načine za dodatne ure slovenščine, ki bi jih lahko ponudile otrokom priseljencev s Kosova. Na tem področju potrebujemo sistemske rešitve in ustrezne programe. Kar se tiče splošne javnosti, pa upam, da bomo lažje razumeli položaj otrok, ki zagotovo niso tu po lastni želji. Lažje nam bo, če bomo poznali ozadje njihovih migracij, zgodovino njihove države in šolstva. Za začetek bi bilo dobro, da se zavedamo, da prihajajo s Kosova in ne iz Albanije,« je dejala Lea Cahunek, ki v doktorski disertaciji raziskuje priseljence s Kosova ter prisotnost albanofobije na različnih ravneh vključevanja v slovensko družbo.

Več o pogovoru pa v videoposnetku.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

The post Mestni kino Domžale gosti ganljiv dokumentarec o otrocih priseljencev appeared first on domžalec.si.