Izjava tedna: “Po treh letih vladanja nimajo kaj pokazati”

“Po 3. letih vladanja nimajo kaj pokazati. Za tri leta so zamaknili zakon o oskrbi starejših, povišali davke, podaljšali vrste v zdravstvu etc. Zadnji smo po investiranju EU sredstev. Iz +8,2% rasti BDP v času vlade Janeza Janše so nas pahnili v -0,8 %. In ti bi radi še en mandat?”

Tako se je na družbenih omrežjih odzval Zvone Černač, poslanec in nekdanji minister.

Černač se je s tem odzval na navedbe vodij koalicijskih strank (Svoboda, SD in Levica) z novinarske konference ob tretji obletnici vlade. “Kdor jih je poslušal, je dobil občutek, da živijo v neki drugi državi, če ne celo neki drugi resničnosti. Prepričani so, da so opravili veliko dela, da ljudje živijo bolje kot prej,” pa so zapisali na portalu Nova24tv.si.

Da imajo Černač in na portalu Nova24tv.si prav, je te dni potrdil tudi prof. dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta. Glede upada bruto domačega proizvoda (BDP) je na seji Komisije za nadzor javnih financ povedal:

· Upočasnjena rast davčnih prilivov že kaže na zastoj gospodarske aktivnosti v začetku letošnjega leta. V državnem proračunu je realizirana rast prihodkov od vseh štirih ključnih davkov (DDV, trošarine, dohodnina, davek na dohodek pravnih oseb) letos nižja kot v začetku lanskega leta in nižja od pričakovane za leto 2025 – v času priprave proračuna. Njihova rast bi se morala v preostanku leta precej okrepiti, da bi bile proračunske projekcije iz jeseni dosežene.

· Investicijska poraba državnega proračuna je bila v prvih štirih mesecih letos za petino nižja kot v enakem obdobju lani. Zaostajanje investicij za načrti je posledica neučinkovitega sistema njihovega načrtovanja in izvajanja, tudi zaradi vztrajnega zaostajanja realizacije evropskih sredstev za projekcijami. Verjetno je zaostanek investicij tudi posledica omejene absorpcijske kapacitete administracije in tudi razmer na trgu dela.

· Ustrezen odziv nosilcev ekonomske politike na povečano negotovost bi moral biti večji poudarek zanesljivemu in predvidljivemu ter predvsem bolj srednjeročnemu načrtovanju. Odločevalci bi se morali v trenutnih gospodarskih razmerah vzdržati sprejemanja kratkoročno všečnih ukrepov z negativnimi srednjeročnimi posledicami za javne finance.

· Ob vseh negotovostih glede makroekonomskih gibanj bo morala jesenska priprava proračunov temeljiti na previdnem načrtovanju prihodkov in realistični projekciji porabe. Sprejetje ključnih reform, ki so v pripravi, zlasti pokojninske reforme, bi pomembno zmanjšalo tveganja za dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Vladajoči (Robert Golob, Matjaž Han in Asta Vrečko) se na to niso odzvali. Kako bi se? Konec tedna je bil pred vrati. Pa še sončen povrhu!

M. D.