Mesec zakuhal pravo godljo pri plačah v javni upravi

Z ekonomsko resničnostjo povsem skregano dviganje minimalne plače nosi posledice. Vladajoči se hvalijo s tem, kako preprečujejo revščino, na drugi strani pa se že dogaja prva predvidljiva posledica: popoln kaos plačnih razredov v javni upravi.

Dvig minimalne plače na 1.000 € neto (neverjetnih 1.482 € bruto), ki ga je kot del predvolilne kampanje izsilila skrajno leva stranka Levica, bo močno vplival tudi na javni sektor. Ker po novem sistemu nihče ne sme imeti osnovne plače nižje od minimalne, bodo vsi z nižjimi plačami avtomatsko uvrščeni v 7. plačni razred. To pomeni, da bo kar okoli 9 % vseh javnih uslužbencev v tem razredu. Prvih šest razredov praktično ne obstaja več.

Razlik vse manj, ne glede na zahtevnost delovnega mesta

To povzroča težavo, ker se razmerja med plačnimi razredi brišejo – razlike med zahtevnejšimi in manj zahtevnimi delovnimi mesti se zmanjšujejo, kar povzroča t. i. kompresijo plač. Minimalna plača se namreč zviša, ostali razredi pa ne sledijo avtomatsko v enaki meri – ta dinamika je seveda še veliko bolj prisotna v zasebnem sektorju.

Vlada Roberta Goloba se poslavlja, kar se bo zgodilo za njo je ne zanima, (Foto: Bobo)

Finančno bo dvig državo stal približno 30 milijonov € za plače in še 50 milijonov € za regrese, sredstva pa bodo morali proračunski uporabniki najti znotraj obstoječih proračunov – spomnimo, že pred tem je prišlo do velike plačne reforme v javnem sektorju, kjer se je proračun dodatno obremenil za več kot milijardo evrov.

Sindikati izsiljujejo

Vlada pravi, da bo težavo reševala z usklajevanjem plačne lestvice z inflacijo in da bodo celovita pogajanja šele leta 2028. Tukaj pa se pojavi že druga predvidljiva posledica: sindikati trdijo, da bo kompresija nastajala že zdaj in izsiljujejo nova pogajanja že letos, ker se bo drugače razkorak samo še povečeval. Se pravi, želijo izžeti še zadnji predvolilni bombonček iz te vlade, s posledicami pa se bo ukvarjala naslednja vlada.

Sindikati in leve vlade so partnerji v izčrpavanju fiskusa (Foto: STA)

Sindikati bi radi celo, da bi bila plačna lestvica vezana na minimalno plačo ali da bi se ob vsakem dvigu minimalke enako zvišali vsi plačni razredi. Vsako višanje minimalne plače bi torej po inerciji povzročilo višanje plač po vsej javni upravi. Vlada teh predlogov (še) ni sprejela – jasno, saj je proračun že na ravni, da nas o proračunski nevzdržnosti opozarja tudi že Evropska komisija. Zato bo minimalna plača za zdaj popravljala samo najnižje plače, ostalo pa bo, kot pravi vlada, “stvar novih pogajanj in političnih dogovorov”. Se pravi odpirajo vrata za nadaljnja višanja tudi drugod po javnem sektorju.

Predvidljivost kaotičnega ukrepa

Dogaja se torej točno to, kar so strokovnjaki predvidevali že tedne pred sprejemom zakonodaje o višji minimalni plači. Plačna kompresija, izsiljevanje sindikatov kot kratkoročni posledici, dolgoročne pa še pridejo: zmanjšanje konkurenčnosti gospodarstva, slabša gospodarska rast, višanje že tako po evropskem povprečju nadpovprečne inflacije …