Uporabniki Metelkove opozorili na problematičnost represivnih ukrepov

Potem ko je policija na podlagi Šutarjevega zakona območje od Metelkove ulice proti železniški postaji v Ljubljani prejšnji teden razglasila za varnostno tvegano, so uporabniki Metelkove v izjavi za javnost opozorili na problematičnost represivnih ukrepov, pomen Metelkove kot avtonomnega kulturnega prostora ter nujnost socialno usmerjenih rešitev.

“Vemo, da so brezdomstvo, uporaba in preprodaja nedovoljenih drog, brezizhodnost mladih in odrinjenih pri nas vidni,” so zapisali. Na stanje so že večkrat javno opozarjali, poudarjajo pa, da Metelkova ni krivec za nastalo situacijo. Ob tem pa že leta med drugim opozarjajo tudi na pomanjkljivo socialno politiko mesta, nujnost decentraliziranosti metadonskega centra in uvedbe dobrih praks. Sodelujejo tudi z različnimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju preventive in odvisnosti od prepovedanih drog.

“Dejstvo je, da Mestna občina Ljubljana z razvojno politiko ves čas potiska svoje težave na Metelkovo, posledično pa nas država razglaša za tvegano varnostno območje, ki ga je možno sanirati zgolj z represijo,” so zapisali. Opredelitev območja za varnostno tvegano pa je po njihovem mnenju v prvi vrsti nezaupnica občini in policiji pri urejanju socialnih problemov mesta. “Hkrati se zavedamo, da bo oznaka varnostno tveganega območja predvsem v korist vsem institucijam in posameznikom, ki že leta diskreditirajo AKC MetelkovaMesto in/ali druge nevladne organizacije s sedežem na tem območju, zlasti v predvolilnem času,” so zapisali.

Zavedajo se, da je situacija na javnih površinah Metelkove resna, tudi sami si želijo izboljšanja razmer. “Vendar ne na način, da te bi te postale prostor za preizkušanje novih nadzornih ukrepov”. Kot se kažejo negativne posledice ukinjanja socialnih transferjev na podlagi “hitro sprejetega in ustavno spornega” Šutarjevega zakona, se tudi pri njih poraja skrb, da bo zakon vodil v kriminalizacijo nedolžnih obiskovalcev in uporabnikov. “Ne slepimo se, kaj lahko pomeni izvajanje Šutarjevega zakona. Dobro se spominjamo intervencij specialnih enot na našem dvorišču v času pandemije,” so zapisali.

Razglasitvi Metelkove za varnostno tvegano območje nasprotujejo tudi Pirati. Menijo, da gre za nestrokoven in nevaren ukrep, ki odpira vrata množičnemu nadzoru nad državljani. Policisti bodo lahko na tem območju uporabljali orodja za nadzor registrskih tablic avtomobilov, drone, območje pa bodo lahko tudi stalno snemali, so opozorili.

Menijo, da gre za arbitrarno odločitev, ki ne odraža dejanskega stanja v prestolnici. Podatki po njihovih navedbah kažejo, da stopnja kriminala v prestolnici ne narašča. “Po informacijah, ki smo jih pridobili z ministrstva za notranje zadeve, je s kaznivimi dejanji veliko bolj obremenjeno območje ob Slovenski cesti, od parka Zvezda do Bavarskega dvora, kar pa ni del nove izredne cone,” so zapisali.

Menijo, da na tak način drvimo v policijsko državo in avtoritarizem, “saj se ustvarja precedenčni primer za zlorabo policije v prihodnosti”. “Namesto da bi vlada v policijo vrnila strokovnost, kot je pred volitvami obljubljala, je zgolj povečala število ohlapnih zakonskih predpisov, ki omogočajo njeno zlorabo,” so kritični.

Generalni direktor policije Damjan Petrič je pretekli četrtek pojasnil, da bodo varnostno tvegano območje v Ljubljani, ki vključuje del od Metelkove ulice proti železniški postaji, začeli nadzorovati s tehničnimi sredstvi. Kot je dejal, tega še niso storili, saj v zvezi s tem ukrepom urejajo podrobnosti, kot je način izvedbe za “zagotavljanje varstva osebnih podatkov” in obveščanje občanov v zvezi s tem. Za ta ukrep sicer potrebujejo tudi presojo preiskovalnega sodnika.