Menstruacija boli – a zakon tega (še) ne priznava

V svetu, v katerem se še vedno spopadamo s tabuji, stereotipi in nevidnostjo ženskih izkušenj, je menstruacija eno najbolj zapostavljenih področij. Čeprav gre za naraven biološki pojav, ki v povprečju zaznamuje tretjino življenja skoraj polovice prebivalstva, o njej še vedno neradi govorimo. Ko pride do vprašanja, ali si lahko oseba med menstruacijo vzame dan počitka, pa razprava hitro postane politična tema.

Leta 2022 je Španija kot prva v Evropi sprejela zakon, ki ženskam z močnimi menstrualnimi bolečinami omogoča plačano odsotnost z dela. Za uveljavitev pravice je potrebno zdravniško potrdilo, stroške pa krije javni zdravstveni sistem. Ukrep je sprožil val odobravanja kot napreden korak k večji enakosti, vendar je naletel tudi na pomisleke, da bi lahko ženske zaradi njega na delovnem trgu doživele dodatno diskriminacijo. Nekatere azijske države, kot so Japonska, Indonezija in Zambija imajo to možnost že desetletja, a jo tam koristi le droben delež žensk. Razlog za to je predvsem še vedno močno prisoten sram in družbena stigmatizacija, ki menstruacijo potiskata v območje zasebnosti in tišine, tudi na delovnem mestu.

V Sloveniji pravica do menstrualnega dopusta ni sistemsko urejena. Ženske, ki med menstruacijo trpijo za bolečinami, lahko sicer zaprosijo za bolniški stalež, vendar je postopek pogosto zapleten. Pot do zdravniškega potrdila zahteva osebni obisk, razlago simptomov, neredko pa tudi neprijetne pogovore, še posebej, če gre za moškega zdravnika ali nadrejenega. Statistika kaže, da zaradi dismenoreje na državni ravni letno stalež koristi okoli 700 žensk, a te številke ne odražajo dejanskega stanja. Mnoge svoje težave raje skrijejo, jih banalizirajo in delovni dan preživijo v tišini, kljub bolečinam.

Leta 2023 so slovenske poslanke Nataša Sukič (Levica), Lucija Tacer (Gibanje Svoboda) in Meira Hot (Socialni demokrati) ob materinskem dnevu podale pobudo za uvedbo plačanega menstrualnega dopusta. Opozorile so, da je v Sloveniji reproduktivno zdravje sistematično zapostavljeno. Menstrualni dopust so podprle z argumenti, da gre za nujno zdravstveno prilagoditev, ne za privilegij. Kasneje o uvedbi te pravice niso več govorili in v Sloveniji menstrualni dopust trenutno ni zakonsko opredeljen. Obisk zdravnika, razlaga simptomov, pogosto čakanje, pa še neprijetno vprašanje, kako vse to razložiti moškemu nadrejenemu, so zato še vedno realnost. Žensk, ki koristijo bolniški stalež, je v resnici bolj za vzorec. Večina jih stisne zobe, vzame protibolečinske tablete in poskuša nekako preživeti dan. Dismenoreja ni kaprica, temveč medicinsko priznano stanje. Hudi krči, slabost, migrene, driska, znojenje, bolečine v križu in stegnih so simptomi, ki lahko žensko povsem onesposobijo. Menstruacija ni le fizični proces, temveč tudi čustveno in energetsko intenzivno obdobje in v tem obdobju ženska potrebuje počitek, da se njeno telo regenerira. 

Mnoge ženske se bojijo, da bodo zaradi uveljavljanja pravice do menstrualnega dopusta obravnavane kot manjvredne ali kot »šibkejši spol«, kot jih nekateri radi imenujejo. Eden glavnih argumentov proti uvedbi menstrualnega dopusta je bojazen, da bi bili delodajalci manj naklonjeni zaposlovanju žensk. Toda praksa iz podjetij, ki so tak dopust že uvedla, kaže nasprotno: ženske se na delo vrnejo spočite, motivirane in produktivne. Ne gre za lenarjenje, temveč za odgovoren odnos do telesa – in do dela. Pomembno vlogo pri izboljšanju razmer imajo tudi podjetja. Tudi brez zakonske obveznosti lahko uvajajo tako imenovane »menstrualno prijazne prakse«: omogočijo delo od doma, fleksibilni urnik, dodatne proste ure ali neformalno odsotnost brez birokracije. S tem ženskam pokažejo, da so slišane in da je njihovo zdravje pomembno. 

Tabu ni prisoten le pri menstruaciji, temveč tudi pri menopavzi. Ženske v menopavzi so najhitreje rastoča demografska skupina na trgu dela, a njihovo zdravje pogosto ostaja spregledano. Povprečna starost ob menopavzi je okoli 51 let, a simptomi se lahko pojavijo že v zgodnjih štiridesetih. Nespečnost, vročinski valovi, depresija, utrujenost, močne krvavitve in oslabela koncentracija so dejavniki, ki vplivajo na delo, življenje in odnose. Po podatkih tujih študij jih 25 odstotkov doživlja hude težave, petini pa te težave celo preprečujejo napredovanje na delovnem mestu. Slovenija ima nekaj več kot 1.045.000 žensk, njihova povprečna starost je 45,1 leta. Ženske med 45. in 54. letom starosti torej predstavljajo polovico vseh zaposlenih v tem intervalu. Menopavza je zato vprašanje sedanjosti, ne prihodnosti. 

Tabuji nas omejujejo. Če se bomo o menstruaciji in menopavzi pogovarjali odprto, brez sramu, bomo ustvarili družbo, v kateri je ženska sprejeta in upoštevana. Vlada in pristojna ministrstva imajo možnost, da naredijo premik. Menstruacija je del življenja ženske, ne pa nekaj, zaradi česar mora biti kaznovana. Pravična družba se začne z razumevanjem in prilagajanjem realnim potrebam ljudi. 

Petra Znoj