Mehiški kruh v središču kulinarične vojne: Britanski pek razjezil celoten narod

Mehiški kruh je postal tarča znanega britanskega peka. Ostra kritika mehiškega kruha, ki jo je izrekel znani britanski pek, je v Mehiki sprožila pravi vihar. Kar se je začelo kot kratek komentar v podkastu, se je hitro spremenilo v nacionalno razpravo o tem, kdo ima pravico ocenjevati domačo hrano in kako tuji priseljenci spreminjajo podobo mehiške prestolnice.

Komentar, ki je užalil narod

Vse se je začelo, ko se je na družbenih omrežjih ponovno pojavil posnetek intervjuja z Richardom Hartom. Hart je soustanovitelj prestižne pekarne Green Rhino v Mexico Cityju in velja za eno največjih imen v svetu obrtniškega pekarstva. Preden se je preselil v Mehiko, je svojo slavo gradil v San Franciscu, zato njegove besede v kulinaričnih krogih močno odmevajo.

V omenjenem podkastu je Hart brez ovinkarjenja dejal, da Mehičani “nimajo prav veliko kulture kruha”. Še posebej kritičen je bil do njihovih sendvičev, ki jim v Mehiki pravijo torte. Rekel je, da jih domačini pripravljajo v “teh belih, grdih žemljicah, ki so poceni in industrijsko izdelane”. Ti komentarji so se s svetlobno hitrostjo razširili po Instagramu, TikToku in omrežju X. Mehičani so bili ogorčeni, saj je kruh zanje veliko več kot le navadno živilo.

Vir: wikimedia – Bolillo je preprosta in hrustljava žemlja, ki stane le nekaj centov in je na voljo v vsaki soseski

Bolillom spor

Odziv javnosti je bil takojšen. Družbena omrežja so preplavili videoposnetki v katerih ljudje strastno branijo svoj kruh. V središču se je znašel bolillo. To je preprosta in hrustljava žemlja, ki stane le nekaj centov in je na voljo v vsaki soseski. Za zunanjega opazovalca je to morda le preprost kos belega kruha, za Mehičane pa je simbol dostopnosti, tradicije in preživetja delavskega razreda.

• “Užalil je vse peke in skoraj vsakega Mehičana, ki je odrasel ob vonju svežega kruha iz lokalne panaderíe,” je povedala Daniela Delgado, študentka iz glavnega mesta.

• “Bolillo ni le kruh; je del naše identitete.” Eden najbolj priljubljenih zapisov na omrežju X se je glasil preprosto: “Ne igraj se z bolillom.” Za prebivalce Mehike je bila Hartova kritika videti kot napad na njihov način življenja.

Vir: pixabay.com – Mehika pozna več kot 2.000 različnih oblik in vrst kruha.

Več tisoč vrst tradicije

Čeprav je Hart trdil, da kulture kruha v državi ni, se zgodovinarji in kuharji z njim ne strinjajo. Pšenico so v Mehiko prinesli Španci pred stotinami let, kasneje pa so francoski vplivi v 19. stoletju prinesli znanje o pripravi listnatega testa. Vendar Mehičani teh tehnik niso le kopirali, ampak so jih prilagodili svojemu okusu in lokalnim sestavinam.

Mehika pozna več kot 2.000 različnih oblik in vrst kruha.

Najbolj znana je concha, ki ima na vrhu značilen vzorec školjke, pan de muerto, ki se peče za praznik vseh svetih. Vsaka regija ima svoje specialitete. Hartova trditev o pomanjkanju kulture je bila za mnoge dokaz, da tujec sploh ne pozna globine in raznolikosti mehiških pekarn. Te so že generacije središče druženja v vaseh in mestih.

@cboothang

Richard Hart is a baker from Britain who chose to open a business in Mexico City Mexico City is already deeply affected by gentrification. When someone from abroad chooses to build a business here and profit from Mexican culture, there’s a responsibility to approach it with humility and respect. If Mexico welcomes you and your business profits from Mexican people, the bare minimum is respect for the country’s existing food culture. Mexico does not lack bread culture — it has thousands of varieties, and centuries of tradition Learning from a culture is very different from speaking over it For centuries, Mexico has faced outsiders arriving and attempting to redefine or profit from our culture lo mas importante, es el respeto #richardhart #quechingaotepasa #cboothang #cboothangcooks #bolillo

♬ original sound – cboothang

Vir: Tik Tok – Odziv na kritiko mehiškega kruha

Kulinarična elita

V ozadju tega spora pa se skriva globlja družbena težava. Mexico City se v zadnjih letih močno spreminja zaradi tujcev, ki se tja selijo iz ZDA in Evrope. Ti priseljenci se naseljujejo v soseskah, kot sta Roma in Condesa, kjer stoji tudi Hartova pekarna. Zaradi tega se cene najemnin in hrane strmo dvigujejo, kar domačine sili k izseljevanju.

Pekarna Green Rhino prodaja kruh s kislim testom (sourdough) po cenah, ki so petkrat ali celo desetkrat višje od tistih v navadnih mehiških pekarnah. Za domačine so Hartovi komentarji zveneli kot glas premožnega tujca, ki zviška gleda na kulturo, v kateri živi in s katero služi denar. “To je klasičen primer kulinaričnega kolonializma,” pravi sociologinja Maria Gonzalez. “Tuji podjetniki uživajo v ugodnostih življenja v Mehiki, nato pa žalijo isto kulturo, ki jim omogoča njihov posel.”

@savali.travels

Example #684849 of how tourism so often mirrors colonial exploitation: Recently, Richard Hart of Green Rhino claimed that Mexico City “doesn’t have bread culture”—a statement that conveniently justifies opening his version of the “world’s best bakery” in a city whose existing food traditions he dismisses with open contempt. This is a familiar pattern within the world of tourism: devalue local culture → position yourself as the solution → frame it as a civilizing mission (aka Richard’s bread coming to save Mexico from “those ugly cheap tortas”) then extract profit from the very place you claim is so deeply lacking. Unsurprisingly, this bakery he aims to open will be designed to cater to a foreign clientele—tourists and expats whose spending enriches wealthy business owners, while local food systems and everyday cultural institutions are treated as invisible, inferior, or unworthy of recognition. Mexico City does not lack bread culture. It lacks protection from an extractive tourism economy that rewards outsiders for “discovering” what local communities have sustained for generations. If you’re visiting Mexico City, do what tourism should do: support what already exists. When I visited the iconic neighborhood staple Pasteleria La Ideal, I remember being so deeply overwhelmed with the choices of different types of breads that I had to get help just organizing my thoughts. I say all this to say: Richard Hart, Mexico does not need your bread. Thank you. #EthicalTravel #MexicoCity #TourismIsColonial #foodculture

♬ original sound – savali.travels

Vir: TikTok – Richard Hart

Opravičilo

Ko je ogorčenje doseglo vrhunec in so nekateri začeli pozivati k bojkotu pekarne, se je Richard Hart na Instagramu javno opravičil. Zapisal je, da so bili njegovi komentarji “slabo formulirani, arogantni in nespoštljivi”. Priznal je, da se ni obnašal kot “dober gost” v državi, ki mu je odprla vrata. “Naredil sem napako in to globoko obžalujem,” je dodal.

Vendar opravičilo za mnoge ni bilo dovolj, da bi pozabili žaljivke. Josué Martínez, profesor na kulinarični šoli, meni, da je incident razkril večjo težavo v tem, kako svet vidi mehiško hrano. “Pogosto se mehiška kuhinja dojema le kot ‘poceni ulična hrana’. Ko pride tujec in odpre drago pekarno z evropskimi standardi, misli, da nas mora ‘naučiti’, kaj je dobro, namesto da bi razumel, da naša kultura temelji na dostopnosti in skupnosti.”

Kdo ima pravico do kritike?

Martínez poudarja, da se tudi Mehičani sami zavedajo težav z industrializacijo kruha in uporabo slabše moke. Vendar so ti pogovori povsem drugačni, ko jih vodijo domačini. “Če tuji podjetnik kritizira poceni žemlje, ki si jih lahko privošči vsak delavec, s tem ne kritizira industrije. Žali način življenja tistih, ki nimajo denarja za njegov drag kruh,” pojasnjuje Martínez.

Incident je na koncu spodbudil lokalne peke. Začeli so še bolj ponosno predstavljati svoje izdelke. Po vsem mestu so se pojavile akcije za podporo tradicionalnim pekarnam. Razprava je pokazala, da kruh v Mehiki ni le hrana, ampak močan združuje ljudi vseh družbenih razredov.

Lekcija o spoštovanju

Za pekarno Green Rhino bo pot do povrnitve ugleda dolga. Čeprav bodo turisti in premožnejši priseljenci verjetno še naprej kupovali njihovo pecivo, je Hartov ugled med domačini močno okrnjen. Spor o “grdih žemljicah” je postal pomembna lekcija za vse, ki se selijo v nove države s svojimi podjetji.

Hrana ostaja ena najobčutljivejših stvari, ko gre za nacionalno identiteto. Kot je zaključila študentka Daniela Delgado: “Ne moreš priti sem, služiti z nami in nas hkrati zmerjati, da nimamo kulture. Mehika ima kulturo, ki je obstajala dolgo preden je on zamesil svoj prvi hlebec.”

Spor je potrdil, da ima v svetu globalizacije domač kruh še vedno okus po domu – in tega okusa ne more zamenjati nobena draga receptura s sourdough kvasom.

Pripravila AK
Viri:
apnews.com
wikimedia.com
pixabay.com
YouTube.com
Omrežje TikTok

The post Mehiški kruh v središču kulinarične vojne: Britanski pek razjezil celoten narod first appeared on NaDlani.si.