Kaj so babice in dedki jedli za božič – in zakaj tega danes skoraj ne kuhamo več

Božični večer ima poseben vonj. Tudi danes, ko so trgovine polne in recepti na dosegu klika, se v tišjih trenutkih pogosto pojavi spomin. Ne na bogato mizo, temveč na preproste jedi, ki so jih za božič jedli naši babice in dedki. Marsikaj od tega danes skoraj ne kuhamo več, čeprav ni šlo za naključje ali pomanjkanje domišljije.

Takratni božič ni bil tekmovanje v raznolikosti, temveč trenutek zbranosti. Hrana je bila del tega miru.

Božič in dan umirjene mize, ne razkošja

Za starejše generacije božič ni bil praznik obilja, temveč poseben dan v letu. Veliko hiš je še globoko v 20. stoletju ohranjalo postni značaj božičnega večera. Ne zaradi pravil, temveč zaradi navade in pomena.

Miza je bila skromna, a premišljena. Jedlo se je manj, a z več pozornosti. Okusi so bili znani, preprosti in brez okraskov.

Korenčkova juha

Ribe, fižol in jedi brez mesa

Zakaj meso pogosto ni bilo na mizi?

V mnogih slovenskih domovih je božični večer minil brez mesa. Ribe so bile pogosta izbira, še posebej polenovka ali preprosto pripravljene sladkovodne ribe. Kjer rib ni bilo, so na mizo prišli fižol, zelje ali krompirjeve jedi.

To niso bile nadomestne jedi. Bile so del reda, ki je božič ločeval od drugih dni. Dan brez mesa je poudaril drugačnost večera.

Fižol je bil tiha stalnica

Fižol, pogosto pripravljen preprosto, brez zapletenih dodatkov, je bil pogost gost božične mize. Topel, nasiten in domač. Danes ga redko povezujemo s prazniki, nekoč pa je imel svoje mesto prav zaradi umirjenosti, ki jo je predstavljal.

Juhe, ki so povezovale večer

Topla juha kot uvod v božični večer

Juha je imela poseben pomen. Ne kot razvajanje, temveč kot uvod. Pogosto je bila bistra, zelenjavna ali z dodatkom testenin. Juha je združila družino, umirila večer in postavila ritem, ki ni dopuščal naglice.

Danes juha pogosto izgine s praznične mize, saj jo zamenjajo predjedi in prigrizki. S tem izgine tudi tisti trenutek tišine, ki ga je prinesla.

Sladice brez razkazovanja

Skromne sladice z jasnim pomenom

Božične sladice niso bile obilne. Pogosto je bil to kos potice, preprost kolač ali suho sadje. Sladko je imelo nalogo, da zaključi večer, ne da bi ga preglasilo.

Sladica ni bila v središču pozornosti. Bila je del celote. Danes so sladice pogosto vrhunec večera, včasih celo njegov glavni poudarek.

Zakaj teh jedi danes skoraj ne kuhamo več?

Razlog ni le v spremenjenih okusih. Spremenil se je ritem življenja. Božič danes pogosto pomeni več obiskov, več hodov in več priprave. Preproste jedi se zdijo pretihe za sodoben praznik.

Poleg tega se je izgubila povezava med hrano in pomenom dneva. Kar je bilo nekoč simbolično, je danes pogosto le še izbira s seznama.

Kar ostane, tudi ko recepti izginejo

Čeprav teh jedi ne kuhamo več pogosto, spomin ostaja. V vonju fižola, v okusu preproste juhe, v tišini okoli mize. Ne gre za to, da bi se morali vrniti nazaj, temveč da razumemo, zakaj so bile te jedi takšne, kot so bile.

Božič nekoč ni potreboval razlage. Danes jo pogosto iščemo. Morda prav zato ob večernem počasnem brskanju po telefonu takšne zgodbe še vedno pritegnejo pozornost.

Katere božične pesmi so največkrat predvajane na radijskih postajah?

December nekoč: kako so praznike doživljale naše mame

Pesem, ki jo decembra slišimo skoraj vsak dan – in zakaj nas spremlja že desetletja

Objava Kaj so babice in dedki jedli za božič – in zakaj tega danes skoraj ne kuhamo več se je pojavila na Vse za moj dan.