ARTICLE AD BOX
V javnosti pogosto velja prepričanje, da pregovori izginjajo iz rabe, a jih s sodobnimi vplivi oživljamo in ustvarjamo nove, poudarja jezikoslovec Matej Meterc. Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov je letos obogatil s 120 novimi iztočnicami, med katerimi so tudi sodobni izrazi, kot je “Lačen si ful drugačen”, ki izvira iz oglasa.
Pregovori, reki in sorodni izrazi so nepogrešljiv del sporazumevanja, saj izražajo široko paleto sporočil in opisujejo različne situacije, poudarja znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU Matej Meterc, ki Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov ureja že od leta 2020.
Letošnji prirastek slovarja, ki je izšel 3. decembra skupaj s posodobljeno različico slovarskega portala Fran, je obogatil s 120 novimi iztočnicami. Trenutno jih tako vsebuje 637. Med njimi prevladujejo pregovori, kot sta “Kjer je dim, je tudi ogenj” in “Ni neumnih vprašanj”, med preostalimi žanri pa najdemo med drugim še reke, kot je “A si ti tudi noter padel?”, frazeologizirane slogane, kot je “Seks, droge in rokenrol”, in ustaljene antipregovore, ki z ironičnim zasukom preoblikujejo znane pregovore, na primer “Počasi se daleč pride, hitro pa še dlje”.
Mnogi pregovori in sorodni izrazi so v našem govornem prostoru prisotni že stoletja, veliko pa jih je nastalo v zadnjem času, je za STA poudaril Meterc. V slovar zato vključuje vse od tradicionalnih, kot je “Nič novega pod soncem”, do sodobnih izrazov, kot je “Ni zime za Eskime”.
Vsaka doba prinaša nove pregovore, ki odražajo sodobne izkušnje in vplive
Kot je opozoril Meterc, med ljudmi sicer pogosto prevladuje stereotipno prepričanje, da pregovori izginjajo iz rabe in jih poznajo le starejše generacije. Vendar je takšno mišljenje po njegovih besedah “daleč od jezikovne resnice”.
“V množici pregovorov si kot najbolj značilne pogosto res predstavljamo prav najstarejše, tradicionalne izraze, ki so povezani z naravo, poljedelstvom ali podobnimi temami. Nekateri pregovori z leti prav tako res postanejo zastareli in jih prenehamo uporabljati, a zavedati se moramo, da vsaka doba z mlajšimi generacijami prinaša tudi nove, ki odražajo sodobne izkušnje in vplive,” je poudaril.
Sodobni pregovori in sorodni izrazi, kot je pojasnil, pogosto nastajajo iz citatov literarnih del, filmov, skladb ali celo reklam. Primeri izrazov, ki so nastali v slovenskem okolju in so specifični za naš jezik in kulturo, so na primer “Minister Gregor pa nič”, ki izhaja iz slovenske pripovedke Martin Krpan, “Kazen mora biti vzgojna” iz pravljice Zvezdica Zaspanka in “Ne čakaj na maj” iz istoimenskega filma.
Dokaj nov primer pa je izraz “Lačen si ful drugačen”, ki izvira iz reklamnega slogana za čokoladico Snickers. “Izraz je ponarodel in pridobil širši pomen. Čeprav je nastal v marketinškem kontekstu, ima vse značilnosti, ki jih pripisujemo pregovorom – smiselno sporočilo, ki izraža, da se kdo ob lakoti obnaša drugače, nenavadno, in prepoznavno obliko,” je poudaril.
Med letošnjimi novostmi v slovarju je med drugim tudi pregovor “Od višine se zvrti”, ki je nastal iz besedila pesmi Vlada Kreslina in se zlahka razširil zaradi popularnosti te skladbe in Siddhartine priredbe.
Starejši pregovori kot odraz življenja ljudi nekoč
Tudi starejši, celo popolnoma zastareli pregovori, so kljub odsotnosti v sodobni rabi vredni raziskovanja, saj po besedah Meterca omogočajo vpogled v življenje ljudi nekoč, obenem pa pomagajo tudi bolje razumeti zgradbo ter pomen sodobnih izrazov. Zimski pregovori so pri tem še posebej zanimivi, saj odsevajo odnos ljudi do tega zahtevnega letnega časa, ki je bil v preteklosti močno povezan s preživetjem.
“Z vidika sporočila je na primer zanimiv pregovor ‘Zima bo barala, kaj smo poleti delali’, ki ga v sodobni rabi ne zasledim. Nekoč je bilo shranjevanje pridelka za zimo za običajnega posameznika bolj pomembno kot danes. V sodobnem jeziku najdemo podoben, čeprav manj pogost izraz ‘Starost vpraša, kaj je počela mladost,’ ki ima podobno zgradbo in sporočilo, a se nanaša na življenjska obdobja namesto na letne čase,” je pojasnil.
Starejši vremenski pregovor, ki je še vedno dokaj prisoten v slovenščini, pa je “Elizabeta na belem konju prijezdi”. Ta vremenski pregovor izraža, da 19. novembra pogosto zapade zgodnji sneg. “Letos se je izkazal za kar prepričljivega, saj smo v tem obdobju res dobili prvo pošiljko snega,” je dejal.
Kot je dejal Meterc, gre sicer za enega redkejših vremenskih pregovorov, ki se v današnji rabi dokaj dobro ohranja. “Vremenski pregovori so bili v preteklosti namreč veliko bolj razširjen žanr. Zanimivo pa je, da v današnji rabi naletimo tudi na parodije na vremenske pregovore,” je izpostavil.
Eden od primerov je antipregovor “Če na Silvestrovo sneži, novo leto daleč ni”, ki je letos našel svoje mesto tudi v slovarju. V današnjem jeziku pogosto nastopa z različico z zanikanjem “Če na Silvestrovo ne sneži, novo leto daleč ni”, ki prav tako parodira zakonitosti, ki jih izražajo vremenski pregovori.
Slovar pregovorov odkriva bogastvo naše kulture, zgodovine in sodobnosti
Proces vključevanja pregovorov v slovar sicer ni preprost, temveč temelji na poglobljenem raziskovanju. Kot je pojasnil Meterc, nastaja na podlagi analiz besedil v jezikovnih korpusih in anket med govorci.
“Po zaslugi precej obsežne ankete, ki sem jo ustvaril že pred več kot desetimi leti, imam na voljo podatke o poznanosti več stotih pregovorov in sorodnih izrazov med govorci. Kakšen pregovor pa celo slišim v živo in si ga zapišem. Spomnim se, da je bil tak pregovor ‘Mrtvi se štejejo na koncu’. Sam ga nisem poznal, ko pa sem ga slišal, sem bil prepričan, da gre za pregovor, si ga zabeležil in ga kasneje preveril v množici rab v besedilih,” je dejal.
Slovar pregovorov ni zgolj jezikoslovni projekt, temveč odkriva bogastvo naše kulture, zgodovine in sodobnosti, je prepričan Meterc. Njegov raznolik nabor izrazov, kot je dejal, ponuja nešteto možnosti za praktično uporabo ali preprosto raziskovanje jezikovnih zakladov. “Vabljeni, da pobrskate po slovarju in odkrijete tudi druge novosti, ki jih portal Fran prinaša vsako leto,” je zaključil.