ARTICLE AD
Spoznajte plesno zvrst dancehall, ki jo pri nas z uspehom pleše in promovira Maya Zavala Weber!
Draga Maya, dobrodošla na Pradinem portalu. Predstavili bova tebe, umetnico, plesalko posebnega plesnega stila imenovanega dancehall. Ampak Maya z y, predstavi sem nam za uvod s polnim imenom in priimkom in povej kdo si in kam si namenjena v življenju?
Draga Barbra, najlepša hvala za povabilo k sodelovanju na Paradinem portalu, za tvoje delo in trud ter za ustvarjanje prostora, kjer lahko slovenske plesalke in plesalci delimo svoje zgodbe. Parado plesa spremljam že od majhnega. Moje ime je Maya Zavala Weber. Prihajam iz Ekvadorja, večino svojega življenja pa živim v Sloveniji. Poleg plesa se ukvarjam tudi s poučevanjem joge in španščine, saj je to moj materni jezik, Jamajčani pa me imenujejo ambasadorka dancehalla v Sloveniji. Zadnjih nekaj let se posvečam temu, da bi tudi slovenski plesalci doživeli dancehall iz prve roke z organizacijo dogodkov s plesnimi pedagogi z Jamajke. Do zdaj sem v Slovenijo pripeljala 14 vrhunskih, mednarodno priznanih dancehall plesalcev in pedagogov, od tega 10 z Jamajke. Teh dogodkov se ne udeležujejo le lokalni plesalci, ampak tudi plesalci in pedagogi iz drugih evropskih držav, saj znajo prepoznati kakovost izbranih učiteljev. Trudim se gostiti le najboljše jamajške plesalce vseh obdobij in stilov znotraj dancehalla. Jeseni pripravljam največji dogodek do sedaj. Za več informacij lahko spremljate profila @shee_dancer_maya in @flava.creations na Instagramu, kjer bodo objavljene vse podrobnosti. Moja želja je, da bi tudi v Sloveniji v prihodnje organizirali še več dogodkov, posvečenih dancehallu — od plesnih kampov, delavnic, predavanj, zabav, nastopov, tekmovanj … in s tem gradili skupnost ter širili znanje na pravi način, s spoštovanjem do te izjemne kulture. V prihodnosti si želim ustvariti tudi dancehall plesno predstavo in preživeti daljše obdobje nekje na toplem, kjer je dancehall del čisto običajnega vsakdana. Dancehall je zame veliko več kot ples.

Preden si se začela ukvarjati z dancehallom pa si seveda probala mnoge plesne zvrsti, ki so bile na voljo pri nas. Zaupaj nam tvoje plesno šolanje, kje vse si plesala, kdo vse so bili tvoji pedagogi?
Moja plesna pot ni tipična pot plesalca, ki je prve plesne korake naredil pri rosnih letih. Sama sem se šele v najstniških letih iz povsem rekreativnih namenov vpisala na hip hop, ker sem doma rada poslušala glasbo in poplesavala po svoji sobi, vendar sem že po prvem tednu postala del tekmovalne skupine v Plesni šoli Urška. Moja plesna pedagoginja je bila Azra Pucko. Veliko zaslug, da sem se tako povezala s plesom, pripisujem njej. Po nekaj letih sem spoznala svojo prijateljico Kristino Sicherl – Kristo, ki je takrat poučevala reggaeton in salso. Pridružila sem se njeni plesni skupini Meneo Dance Group, kasneje pa smo s Kristo in Meto Obi ustanovile skupino 3nity.

Z obema skupinama smo nastopale tako doma kot po Evropi. V naših koreografijah so se prepletali elementi salse, reggaetona, jazz baleta, hip hopa, kizombe, afriških plesov, sodobnega plesa, … S Kristo še vedno sodelujeva, danes predvsem v afro-dancehall navezi, saj se ona zadnja leta najbolj posveča urbanim afriškim plesom, kot so azonto, ndombolo, afro house in drugi. Tako kot marsikaterega drugega plesalca me zanima raziskovanje različnih plesnih usmeritev in gibanja nasploh, zato se z veseljem udeležujem izobraževanj, delavnic in dogodkov drugih plesnih zvrsti. Flamenko, house in voguing so do sedaj poleg dancehalla najbolj rezonirali z mano. Plesna zvrst, ki me še čaka, da jo preizkusim, pa je bachata.

In kako se je na tej tvoji plesni poti znašel dancehall? Imamo mogoče zanj slovenskih prevod ali pač ne?
Dancehall je v vseh jezikih dancehall. Gre za skovanko dveh besed – dance in hall – kot referenca na zgodovino in izvor te plesne zvrsti. Če bi že skušali poiskati slovenski prevod, bi to morda bil ‘plesni prostor’ oziroma ‘prostor za ples’. Jaz bi dodala še: prostor za življenje, za veselje, za izražanje sebe v vseh pogledih, za skupnost, za svobodo, za boljše življenje. Moj preobrat iz drugih plesnih zvrsti v dancehall se je zgodil, ko sem bila pred leti na študijski izmenjavi v Barceloni, kjer je bila skupnost plesalcev, DJ-jev in promotorjev že dobro razvita. Ko sem se vrnila v Ljubljano, sem začela z intenzivnim izobraževanjem na delavnicah v tujini, vsakodnevnim raziskovanjem prek spleta, knjig in člankov, ter tudi s poučevanjem. Nekaj let sem organizirala redne (in edine) dancehall zabave pri nas, z lokalnimi in mednarodnimi DJ-ji ter nastopajočimi. Imam občutek, da si nisem jaz izbrala dancehalla, ampak da si je dancehall izbral mene. V vseh teh letih se je vtkal v moje življenje ne le kot vsakodnevna praksa v obliki plesa in glasbe, temveč mi je prinesel tudi najpomembnejša prijateljstva, ljubezen, karierno usmeritev in poslanstvo.

Google seveda razkrije marsikaj o dancehallu. Kako pa bi ti s svojim mišljenjem opisala za kakšen plesni stil gre?
Dancehall je veliko več kot le ples ali glasba. Je kultura, način življenja in predvsem izraz manj privilegiranega dela jamajškega prebivalstva. Je glas upora proti vladajočim družbenim strukturam v zelo neenaki in razslojeni družbi ter način, s katerim lahko posamezniki izrazijo svoje vsakdanje življenje. Dancehall pripoveduje zgodbe z ulic getov, kar se odraža tako v glasbi kot tudi v plesnem vokabularju. Tako kot številne druge plesne zvrsti je tudi dancehall strukturiran preko imenovanih plesnih gibov. Koraki v dancehallu imajo svoje ime, kreatorja in – kar je najpomembneje – svojo zgodbo. Prav zato je tako pomembno imeti široko znanje in razumevanje same kulture, jezika, zgodovine in konteksta, da lahko znanje predajamo spoštljivo in verodostojno. To še posebej velja za dancehall pedagoge po svetu, saj imamo prav mi odgovornost, da delujemo kot most med prostorom tukaj in Jamajko. Na žalost tega v današnjem instant času družbenih omrežij in TikTok izzivov primanjkuje. Dancehall je veliko več kot le naučiti se korak z Instagrama in ga vključiti v koreografijo. Kot ples in glasba se deli na več obdobij – od začetkov v 80. letih prejšnjega stoletja do danes – in sicer na old school (vključno s foundation/skanking), middle school in new school. Znotraj teh obdobij poznamo različne segmente, ki so med seboj povezani in skupaj tvorijo celoto. Ta je v izvoru tesno prepletena tudi z jamajško folkloro in njenimi praksami. Dancehall je ples za vsakogar – vsak lahko v njem najde nekaj, kar ga nagovori. Zame pa je dancehall prostor, kjer sem doživela in občutila največ življenjske energije – več kot kjerkoli drugje. Jamajška energija je res nekaj posebnega.

Predvidevam, da si seveda bila že precejkrat na Jamajki, kjer se je ta stil razvil?
Ne tolikokrat, kot bi si želela. Prejšnji mesec sem se vrnila s svojega petega potovanja po tem čudovitem, barvitem in slikovitem karibskem otoku. Tam sem običajno en mesec ali kakšen teden več, če le lahko, pa se mi vedno zdi, da nikoli ni dovolj časa za vse. Upam, da bom v prihodnje lahko odšla za malo dlje časa. Vsaka izkušnja je drugačna in nepozabna – vsak dogodek tam, ne glede na to, kje na spektru dobrega ali manj dobrega se znajde. S prijateljico Anko Ažman, s katero sva ustanovili prvo slovensko dancehall plesno skupino Dubble Sickz Squad in ki je bila na Jamajki že približno tridesetkrat (ni osebe, vsaj v Evropi, ki bi Jamajko bolje poznala in bila del nje na način, kot je ona), sva eno izmed potovanj organizirali skupaj kot vodeno plesno-kulturno izkušnjo. Za dva tedna so se nama pridružili plesalci iz Slovenije, Hrvaške in Poljske. Midve sva pripravili celoten program, tako plesni kot tudi neplesni del, in jih vodili po otoku. Morda se bo še kakšno organizirano vodeno potovanje v prihodnosti ponovilo. Kot zanimivost naj povem, da na Jamajki delavnice ali plesni tečaji ne potekajo v dvoranah. Večina jih poteka kar na ulici, sredi geta, s prenosnim zvočnikom in radovednimi mimoidočimi – ali pa pri plesalcih doma oziroma njihovih hq-jih (headquarters), ki so pogosto na prostem, tako da plesanje pod žgočim soncem sredi dneva, na razbeljenem in luknjastem asfaltu, ni nič nenavadnega. V zadnjem času se sicer pojavljajo tudi bolj sterilna okolja, odmaknjena od ulice, z ogledali in plesnim podom – predvsem za potrebe udobja turistov in njim bolj poznanega načina plesa –, vendar pa taka okolja ne morejo pričarati prave avtentične izkušnje.

V čem je največja ali pa mogoče najbolj prepoznavna razlika od različnih karibskih plesnih oblik in stilov, ki jih poznamo mi kontinentalci hehehe?
Vse karibske plesne oblike imajo skupne povezave, na katere je močno vplivalo suženjstvo in sužnjelastništvo. Karibski plesi so zelo ritmični, prizemljeni, povezani s tradicijo, v samem gibanju pa imajo boki osrednjo vlogo. Pri nas so predvsem znani plesi v parih, kot so salsa, bachata, rumba, merengue, morda kdo pozna tudi soco, karnevalski ples s Trinidada in Tobaga, in seveda reggaeton. Dancehall se običajno ne pleše v paru, z izjemo enega izmed segmentov. Tako glasba kot plesni koraki lahko varirajo od počasnega in bolj umirjenega do hitrega in eksplozivnega. Gibanje je zelo fluidno, saj pri dancehallu pleše celo telo. Značilna za dancehall je – kot sem že prej omenila – povezava korak–kreator–zgodba, velikokrat pa tudi konkretna pesem. Obstaja veliko pesmi, v katerih se naštevajo določeni gibi, ki jih nato vsi skupaj izvajajo. Ko na Jamajki doživiš ta trenutek in vidiš, kako vsi plešejo ob teh pesmih kot eno, je občutek res nepozaben. Tako kot moramo imeti dancehall plesalci široko znanje o različnih obdobjih dancehalla, korakih in glasbi, enako velja tudi za selektorje oziroma DJ-e. V dancehallu brez glasbe ni plesa – in brez plesa ni glasbe. V Sloveniji imamo srečo, da imamo enega izmed najboljših DJ-ev daleč naokoli – to je DJ Verso.

Kako popularna je ta plesna zvrst pri nas in kje vse jo poučuješ? Je tvoje delovišče Slovenija, Evropa ali kar cel svet? Se z njo ukvarjajo bolj ženske ali smo enakopravne z moškimi?
Pri nas dancehall ni tako priljubljen kot v nekaterih drugih državah. Kolikor mi je znano, sem edina v Sloveniji, ki vodi redne tečaje, posvečene izključno dancehallu. Do zdaj sem poučevala, nastopala, sodila plesna tekmovanja in predavala tako doma kot tudi v drugih državah kot so Avstrija, Italija, Anglija, Slovaška, Hrvaška, Srbija, Bosna, Črna gora, pa tudi Jamajka kot plesalka v videospotih jamajških glasbenih izvajalcev. Veselim se že novih projektov in sodelovanj doma ter po svetu. Dancehall je na Jamajki izrazito moško dominiran ples; večina plesalcev in pedagogov je moških, v Evropi pa ga večinoma plešejo in poučujejo ženske. Mislim, da na tem prostoru obstaja določen stereotip, da gre za bolj ženski ples, kar je daleč od resnice. Tak pogled je posledica nepoučenosti in pomanjkanja stika s kvalitetnim virom dancehalla.

Kaj pa sploh potrebujemo za dancehall v smislu predznanja, oblačil, čevljev etc…?
Za dancehall ne potrebujemo nikakršnega predznanja. Plesno predznanje nam seveda prinese boljšo koordinacijo telesa in hitrejše pomnjenje zaporedja gibov, je pa pri dancehallu včasih plesno predznanje drugega plesnega stila lahko celo ovira, saj je dancehall gibanje zelo specifično. Tudi sama sem potrebovala kar nekaj let, da sem se ‘otresla’ vpliva hip hopa na moje telo in gibanje. Na začetku sem sicer plesala dancehall korake, ampak na hip hop način, ki je zelo drugačen od dancehalla. Dancehall je zelo širok plesni stil in bolj ko se poglabljaš vanj, bolj je kompleksen. Vedno je prostor za več znanja in napredek. Jaz se nikoli ne preneham učiti in vsako leto čutim, vidim ter dobivam povratne informacije od samih jamajških plesalcev (kar mi pomeni zelo veliko), da plešem vedno bolj avtentično. Moj cilj je plesati dancehall kot kreatorji plesa, seveda pa z osebno Maya noto. Če bi katerega od bralcev Paradinega portala zanimal dancehall, se lahko udeleži naših rednih treningov, ki potekajo vsako sredo od 20.00 do 21.30 v Centru Premik na Neubergerjevi 9. Potreben je le interes za spoznavanje nečesa novega, ali pa za dancehall, za tiste, ki ga že poznajo, udobna oblačila in obutev. Moja skupina, ali Flava Girls, kot se imenujemo, je čudovita skupnost deklet, s katerimi smo se našle preko dancehalla, vendar pa ta povezava sega mnogo globlje od plesa.

Je pri tebi ukvarjanje s plesom celodnevna ‘služba’ predvidevam? Se da živeti od tega plesnega stila?
V nekaterih državah, kjer je dancehall zelo razširjen, se da živeti od tega plesnega stila in obstaja kar nekaj posameznikov, ki se ukvarjajo izključno z njim. V Sloveniji je situacija nekoliko drugačna. Kot sem že omenila, se poleg plesa ukvarjam tudi s poučevanjem joge in španščine, tako da balansiram med temi dejavnostmi. Vendar me vsaka od teh stvari zelo veseli in sem izredno hvaležna, da imam možnost, da se lahko ukvarjam z njimi. Seveda pa se ne bi branila še več plesa. Menim, da bi se s selitvijo v tujino, kjer je bolj stimulirajoče okolje glede dancehalla in večja skupnost, povečale tudi možnosti, da bi lahko živela izključno od dancehalla, saj sem bila na jamajških plesnih nagradah nominirana za najboljšo mednarodno plesalko dancehalla, tako da mislim, da se tukaj skriva še veliko neizkoriščenega potenciala.
Poleg dogodkov v živo, kjer se lahko povezuješ z drugimi, spoznavaš enako misleče in sodeluješ v skupnih projektih, so danes zelo pomembna tudi socialna omrežja, saj omogočajo enostavno deljenje svojega dela. Na žalost pa smo slovenski plesalci, glasbeniki in umetniki zelo omejeni pri tem. Prepričana sem, da je vsak izmed nas že doživel blokado ali utišanje zvoka ob objavi svojega videa na omrežjih. To je nekaj, kar bi morali spremeniti, saj je Slovenija edina država v Evropi, ki nima sklenjene licenčne pogodbe z Meto za predvajanje glasbe. Na tem področju se prištevamo ob bok diktatorskim in avtoritarnim državam, kar je zelo sramotno. Menim, da bi morali stopiti skupaj in pritisniti na organe, ki so za to pristojni. Prepričana sem, da si tudi v Sloveniji vsi zaslužimo enake možnosti kot plesalci, glasbeniki in umetniki v drugih državah.
