ARTICLE AD
Matevž Dular s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je kot prvi Slovenec že drugič pridobil ERC projekt za potrditev koncepta svojih raziskav. Z njim želi razviti kompaktno pilotno napravo, ki bo omogočala varno, energetsko učinkovito in dolgotrajno zanesljivo dezinfekcijo vodnih sistemov v javnih in industrijskih objektih.
Projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za potrditev koncepta raziskav PureWater v vrednosti 150.000 evrov naslavlja eno ključnih vprašanj sodobnega sveta, in sicer dostop do varne in čiste vode, so sporočili s fakultete. Gre za nadaljevanje uspešnega temeljnega raziskovalnega projekta CABUM, v katerem je Dularjeva raziskovalna ekipa dokazala, da poseben fizikalni pojav, pri katerem se v tekočini zaradi lokalno znižanega tlaka oblikujejo parni mehurčki (kavitacija), uspešno uničuje mikroorganizme. “Gre za podoben proces kot vrenje, le da se dogaja pri zelo nizkih temperaturah,” je Dular pojasnil za STA.
Kasneje je ta projekt nadgradil s svojim prvim projektom ERC za potrditev koncepta raziskav CAVIPHY in napravil prve korake v smeri komercializacije sistema za predhodno obdelavo aktivnega blata iz komunalnih čistilnih naprav.
Razvili in izdelali so pilotni prototip kavitacijskega reaktorja ter njegovo učinkovitost uspešno preverili na vzorcih blata iz več deset čistilnih naprav. Na podlagi rezultatov so v začetku leta 2025 zagnali prvo komercialno različico reaktorja, zasnovano za neprekinjeno delovanje. Za zasnovo kavitacijskega reaktorja so pridobili tudi mednarodni patent.
Z novim projektom PureWater je Dular postal prvi dobitnik dveh ERC projektov za potrditev koncepta v Sloveniji. Cilj tokratnega je nadgradnja tehnologije, kjer proces kavitacije kombinirajo z vžigom plazme v območju nizkega tlaka, kar dodatno poveča učinkovitost dezinfekcije.
Razviti želijo kompaktno pilotno napravo, ki bo omogočala varno, energetsko učinkovito in dolgotrajno zanesljivo dezinfekcijo vodnih sistemov v javnih in industrijskih objektih z visokim tveganjem za pojav bakterije Legionella pneumophila. Slednja pri ljudeh povzroča legionarsko bolezen, resno obliko pljučnice.
Del projekta bo po besedah Dularja namenjen tudi razvoju poenostavljene različico naprave, ki jo bo po navodili mogoče izdelati doma. “S tem želimo omogočiti čiščenje pitne vode v socialno in infrastrukturno ogroženih okoljih ali ob nesrečah, kjer ljudje nimajo dostopa do varne pitne vode,” je dejal.
“Prejeti takšen projekt je izjemno priznanje za našo ekipo in potrditev, da ima naš projekt velik potencial za vpliv v realnem svetu,” je še povedal Matevž Dular.
Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je ob tem dodal, da projekt lepo kaže potek znanstvenega raziskovanja od čisto osnovnih raziskav, s katerimi je raziskovalec začel v svojem prvem ERC projektu, do poskusa prenosa znanja v vsakdanje življenje za korist celotne družbe. “Seveda pa ta pretok pogosto ni tako hiter kot v tej konkretni raziskavi, zato je izjemnega pomena, da tako v Sloveniji kot v celotni EU ohranjamo močno financiranje osnovnih raziskav, saj le te lahko prinesejo povsem nove, prebojne rezultate,” je zaključil.