Mariborčani Matevžu Frangežu ne morejo zaupati: včeraj je prelomil lastne besede

Včeraj je Matevž Frangež ob napovedi kandidature potrdil, da Mariborčani njegovim besedam ne morejo verjeti. Je tokrat prelomil svojo besedo ali pa je sla po oblasti tako velika, da je pojedel lastne besede?

Matevž Frangež je leta 2015 kategorično zatrdil, da prihodnjih 20 let ne bo kandidiral ne za poslanca ne za župana. Enajst let pozneje je napovedal kandidaturo za župana Maribora in s tem prelomil lastne besede. Ob tako jasnem obratu se zato postavlja vprašanje: ali lahko Mariborčani njegovim besedam še zaupajo?

5. marca 2015 je Matevž Frangež, takrat državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja, napovedal odhod iz profesionalne politike. Za Siol.net je na vprašanje o morebitni prihodnji kandidaturi za poslanca ali župana odgovoril povsem nedvoumno: »Zagotovo ne, v prihodnjih 20 letih ne.« Enajst let pozneje je svojo takratno napoved prelomil in napovedal kandidaturo za župana Maribora.

Včerajšnja napoved kandidature je pokazala, da je Matevž Frangež prelomil javno izrečene besede iz leta 2015. Zato se povsem legitimno odpira vprašanje, koliko teže imajo njegova današnja zagotovila in koliko zaupanja jim lahko namenijo Mariborčani.

Vprašanje zaupanja je toliko pomembnejše, ker Frangež v župansko tekmo ne vstopa kot politični novinec, temveč kot dolgoletni politik in član SD, stranke, ki je bila vrsto let del državne oblasti in je sodelovala tudi pri upravljanju Maribora. Prav zato se ob njegovi sedanji kritiki razmer v mestu odpira tudi vprašanje njegove lastne politične odgovornosti in odgovornosti stranke, ki ji pripada.

Za slabo stanje v Mariboru odgovorna tudi Frangež in njegova SD

V Mestnem parku je Frangež stanje Maribora predstavil precej kritično. Po njegovih navedbah je Maribor tretja najmanj razvita mestna občina po uradnem kazalniku razvitosti občin, druga najbolj zadolžena in zadnja med mestnimi občinami po investicijah na prebivalca. Ob tem je izpostavil, da Podravje dosega 74 odstotkov povprečne razvitosti Evropske unije, opozoril na nizka vlaganja v raziskave in razvoj ter dejal, da s partnerji ne deli ocene, da je mesto »v odlični kondiciji«.

Ob takšni oceni pa se odpira tudi vprašanje njegove lastne politične odgovornosti in odgovornosti SD. Frangež je bil zadnja štiri leta državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, kjer je sodeloval pri razvojnih politikah in evropskih sredstvih. Še februarja letos je prav ob predstavljanju rezultatov dela vlade za Maribor dejal: »Upam si trditi, da so bila v Maribor v zadnjih štirih letih usmerjena rekordna investicijska sredstva.«

Tudi SD je bila v preteklih letih vpeta v mariborsko mestno politiko. Alenka Iskra iz SD je bila Arsenovičeva podžupanja, stranka pa je Sašo Arsenoviča podprla v drugem krogu lokalnih volitev leta 2022. Svetnika SD sta podprla tudi proračuna za leti 2025 in 2026, ki sta predvidevala novo zadolževanje.  SD je podprla tudi podražitev vrtcev. Marca letos pa je svetniška skupina SD ob pozivih k Arsenovičevemu odstopu sporočila, da je, dokler postopki pristojnih organov niso zaključeni in dokazi potrjeni, »preuranjeno pozivati k odstopu«.

Dodaten kontrast predstavljajo Frangeževe besede le trinajst dni pred predstavitvijo kandidature, ko je dejal: »Če smo do zdaj vlagali v trge in ulice in mesto res izjemno polepšali.«

Ko Frangež danes kritizira razvojno stanje Maribora, se zato odpira tudi vprašanje njegove lastne politične odgovornosti. Zadnja štiri leta je bil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, njegova SD pa je sodelovala tako v državni oblasti kot pri odločanju v Mariboru. Zato ob kritikah sedanjega stanja ni mogoče spregledati, da sta bila Frangež in njegova stranka tudi sama del politike, ki je v preteklih letih sprejemala odločitve, povezane z razvojem mesta.

SD v vladah več kot 20 let, zdaj pa so za stanje v Mariboru odgovorni vsi drugi

Zanimivo je tudi, da Matevž Frangež ocenjuje, da je stanje v Mariboru slabo oziroma da mesto ni v odlični kondiciji, kot je pred dnevi trdil Saša Arsenovič. Vendar Frangež ob tem pozablja, da je za razdeljevanje državnega denarja v prvi vrsti odgovorna državna politika, v kateri je bila v 35 letih več kot 20 let del vladnih koalicij SD oziroma njena predhodnica ZLSD. Za primerjavo: SDS je vlade vodila oziroma bila del vladnih koalicij približno deset let.

Zato se ob Frangeževih kritikah stanja in financiranja Maribora odpira tudi vprašanje politične odgovornosti njegove lastne stranke, ki je bila več kot dve desetletji vpeta v odločanje na državni ravni.

Naj spomnimo, da zadnja štiri leta niso bila Frangeževo prvo obdobje na funkciji državnega sekretarja. Že leta 2014 je bil imenovan za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja.

Nazivov in političnih funkcij Matevžu Frangežu torej ne manjka, ob njegovi sedanji kritiki položaja Maribora pa se odpira tudi vprašanje, kaj so njegove dosedanje politične funkcije konkretno prinesle Mariboru in Mariborčanom, očitno, da mesto ni v odlični kondiciji, kot je sam dejal.

The post Mariborčani Matevžu Frangežu ne morejo zaupati: včeraj je prelomil lastne besede appeared first on Lokalec.si.