Obrazi našega kraja: Ivanka Frešer – »Največje bogastvo društva so ljudje«

Turistično društvo Selnica ob Dravi letos praznuje 50 let delovanja – pet desetletij prostovoljstva, ohranjanja tradicije, prireditev in prizadevanj za prepoznavnost kraja.

Pomemben del te zgodbe je tudi predsednica društva Ivanka Frešer, ki se mu je pridružila leta 1997, ko se je vrnila v rodno Selnico ob Dravi.

Z njo smo se ob jubileju pogovarjali o prehojeni poti društva, Prazniku jabolk in kraljici jabolk, pomenu prostovoljstva ter vključevanju mladih v ohranjanje tradicije. Spregovorila je tudi o turističnem potencialu Selnice ob Dravi in svoji veliki želji – da bi dvorec Viltuš nekoč vendarle dočakal obnovo.

Predvsem pa poudarja, da za uspehom društva stojijo ljudje.

Turistično društvo Selnica ob Dravi praznuje 50 let. Kaj vam osebno pomeni ta jubilej?

Turistično društvo Selnica ob Dravi praznuje častitljivih 50 let delovanja. To ni samo številka, temveč več kot pet desetletij zgodb, spominov, prijateljstev in druženj. Je petdeset let prostovoljnega dela, odrekanj, predvsem pa vztrajnosti in ljubezni do domačega kraja. Ta jubilej potrjuje, da so generacije pred nami že od leta 1973 hodile po pravi poti, ki jo danes z velikim ponosom nadaljujemo.

Koliko časa ste sami povezani z društvom in kako se spominjate svojih začetkov?

Na prehojeno pot društva sem zelo ponosna, čeprav sem se mu sama pridružila šele leta 1997, ko sem se vrnila v svojo rojstno Selnico. Od takrat sem z društvom tesno povezana in vesela sem, da lahko s svojim delom, idejami in vztrajnostjo prispevam k njegovemu razvoju ter promociji našega kraja.

Bistvenih sprememb v našem delovanju ni bilo, saj smo nadaljevali in ohranjali že uveljavljene prireditve ter običaje. Smo pa svoje delo nadgrajevali z različnimi zasaditvami cvetja in dreves ter skrbeli za urejenost in lepoto našega kraja. Vedno smo si prizadevali, da bi bila Selnica ob Dravi prijetna, urejena in zanimiva tako za domačine kot za obiskovalce.

Na katere dogodke, projekte ali dosežke društva ste v teh petih desetletjih najbolj ponosni?

Ponosna sem na številne prireditve, ki so zaznamovale naše delovanje, med njimi na Zlato vrtnico, Praznik jabolk s kronanjem kraljice jabolk, ki poteka vsaki dve leti, ter Binkoštni pohod.

Sodelovali smo tudi pri nastanku Jabolčne poti, ki je nekaj posebnega, saj v svoji celotni dolžini poteka med sadovnjaki. Obudili smo številne stare običaje, predstavili čevljarsko zbirko dolgoletnega čevljarja gospoda Ludvika Hodnika ter pod kozolcem ob Jabolčni poti uredili zbirko starih pripomočkov za prešanje. Posebej ponosna sem na dejstvo, da imamo v Sloveniji prav v Selnici ob Dravi edino kraljico jabolk, ki je postala prepoznaven simbol našega kraja.

Zakaj je prav jabolko postalo tako pomemben simbol Selnice ob Dravi?

Občina Selnica ob Dravi je prava sadjarska dežela. Že od nekdaj je ob skoraj vsaki hiši rasla vsaj ena jablana, pogosto tudi visokodebelna. Jabolko je bilo namreč dostopen in cenovno ugoden sadež, ki je spremljal življenje številnih generacij.

Okoli leta 1953 je takratna zadruga začela odkupovati zemljišča za nasade jablan. Naše območje ima namreč zelo ugodne naravne pogoje za sadjarstvo – na eni strani Pohorje, na drugi Kozjak, med njima pa teče reka Drava. Tako je jabolko skozi leta postalo pomemben del naše tradicije, identitete in prepoznavnosti.

Letos so se v praznovanje vključili tudi učenci z Jabolčnimi novicami. Kako pomembno je, da tradicijo približujete mladim?

Zelo pomembno je, da tradicijo približujemo mladim, saj so prav oni tisti, ki jo bodo nekoč ohranjali in prenašali na prihodnje generacije. Zelo sem vesela, da so na letošnjem, že 28. Prazniku jabolk, sodelovali tudi učenci osnovne šole s svojimi Jabolčnimi novicami. Njihovo sodelovanje je spodbudno in kaže, da lahko s skupnimi močmi ohranjamo našo dediščino ter jo približamo tudi mlajšim generacijam.

Turistična društva v veliki meri temeljijo na prostovoljnem delu. Je danes težje pridobiti ljudi, ki so pripravljeni nameniti svoj čas društvu?

Delovanje našega društva temelji predvsem na prostovoljstvu, pripadnosti in ljubezni do domačega kraja. Res pa je, da je danes težje pridobiti predvsem mlajše ljudi, ki bi bili pripravljeni svoj prosti čas nameniti delu za skupnost, ne da bi za to pričakovali plačilo.

Prostovoljstvo zahteva veliko dobre volje, časa in energije, vendar prinaša tudi zadovoljstvo, nova prijateljstva in občutek, da smo naredili nekaj dobrega za svoj kraj. Želim si, da bi se tega zavedalo čim več ljudi in da bi se društvu pridružile tudi mlajše generacije.

Kaj po vašem mnenju Selnico ob Dravi najbolj razlikuje od drugih krajev in kaj bi morali na področju turizma še bolje izkoristiti?

Težko bi rekla, da se od drugih krajev bistveno razlikujemo, vsekakor pa imamo veliko zanimivosti, ki bi jih lahko bolje predstavili obiskovalcem. Med njimi so farna cerkev, muzej hidroelektrarne Fala, podjetje Soven, urejen Viltuški park z zanimivimi drevesnimi vrstami ter Jabolčna pot, po kateri poteka tudi kolesarska pot.

Žal je možnosti za večji turistični razvoj trenutno manj, saj nam primanjkuje dodatne turistične ponudbe in ustreznih pogojev za razvoj. Veliko oviro predstavlja tudi glavna cesta G1-1, ki pomembno vpliva na razvoj kraja. Verjamem pa, da bi z boljšim povezovanjem, promocijo in razvojem dodatnih vsebin lahko naše naravne in kulturne posebnosti še bolje izkoristili.

Kje si želite, da bi bilo Turistično društvo Selnica ob Dravi ob naslednjem velikem jubileju?

Ob naslednjem jubileju, kakršen koli že bo, si iz srca želim, da bi dvorec Viltuš končno dočakal temeljito obnovo oziroma da bi se vsaj začelo premikati v tej smeri, da bi ponovno zasijal v vsej svoji lepoti. To izjemno zgodovinsko in kulturno bogastvo si zasluži novo življenje, saj bi lahko pomembno prispevalo tudi k turističnemu razvoju našega kraja.

Želim si, da bi tudi društvo še naprej uspešno delovalo, ohranjalo tradicijo in povezovalo ljudi, ki jim je mar za Selnico ob Dravi.

Kaj vam je delo v Turističnem društvu skozi vsa ta leta dalo tudi na osebni ravni?

V vseh teh letih sem se naučila predvsem vztrajnosti, spoštovanja in hvaležnosti do ljudi, ki mi zaupajo ter me podpirajo pri mojem delu. Delo v društvu mi je prineslo veliko lepih trenutkov, izkušenj in spoznanj.

Vesela in hvaležna sem za vse pohvale, priznanja, plakete in tudi naziv častne občanke. Vse to mi pomeni potrditev, da sem s svojimi idejami in delom na pravi poti ter da ljudje prepoznavajo in cenijo moj trud. Največ pa mi pomeni občutek, da sem lahko nekaj prispevala k razvoju in prepoznavnosti svojega rojstnega kraja.

Ko se danes ozrete na prehojeno pot – na ljudi, dogodke in številne skupne trenutke – kaj vam bo najbolj ostalo v srcu?

Najbolj mi bodo v srcu ostali ljudje, prijateljstva in vsi nepozabni trenutki, ki smo jih skozi leta ustvarjali skupaj. Vsaka prireditev, vsak uspešno izpeljan projekt in vsako iskreno priznanje so del zgodbe, na katero sem ponosna. Seveda ni bilo vedno lahko, saj je prostovoljno delo povezano s številnimi izzivi, odrekanji in tudi težkimi trenutki, vendar smo z vztrajnostjo, sodelovanjem in ljubeznijo do domačega kraja premagovali ovire.

Najlepši so spomini na ljudi, ki so verjeli v naše delo, nas podpirali in nam pomagali uresničevati ideje. Prav ti ljudje so največje bogastvo društva. Če bi morala izpostaviti nekaj, kar mi bo za vedno ostalo v srcu, bi rekla, da je to občutek, da smo skupaj naredili nekaj dobrega za našo Selnico ob Dravi.

Želim si, da bi se ta povezanost, srčnost in ljubezen do domačega kraja ohranile še mnogo prihodnjih let.

The post Obrazi našega kraja: Ivanka Frešer – »Največje bogastvo društva so ljudje« appeared first on Lokalec.si.