Manjšina mora razviti strategijo za pridobivanje novih članov

S strani politike večine ni zanimanja za ustvarjanje večjezičnega okolja v Trstu. Italija in Slovenija nimata politik za obmejni prostor in za obe manjšini. Brez večjezičnosti ne bo evropske integracije. Manjšina pa mora razviti strategijo za pridobivanje novih članov.

To so glavni poudarki debatnega večera, ki se je minuli petek odvijal v Saležu, kjer so v prostorih Kulturnega društva Rdeča zvezda tudi ob petju istoimenskega zbora obeležili Prešernov dan. Dogodek je bil prvi iz niza srečanj, s katerimi bo društvo letos proslavilo svojo 80-letnico delovanja. Gosta debate z naslovom Kje smo in kam gremo?, ki ga je vodil novinar Erik Dolhar, sta bila direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic in geograf Milan Bufon.

Po slovenski himni, ki jo je odpel društveni zbor, je Jagodic orisal demografsko sliko naše narodno-jezikovne skupnosti. Na osnovi raziskave, ki je bila izvedena leta 2021, izhaja, da v obmejnem pasu Furlanije - Julijske krajine deset odstotkov prebivalcev govori doma samo ali tudi slovensko, 16,8 % jih je vpisalo otroke v slovenske šole, 31,4 % ima vsaj enega starša ali starega starša z dobrim znanjem slovenščine in 14,4 % se vsaj enkrat mesečno udeležuje slovenskih kulturnih ali športnih prireditev. Manjšinska skupnost je sestavljena iz treh skupin: trdo jedro (5,9 % prebivalcev 32 občin obmejnega pasu, ki so na seznamu zaščitnega zakona), vmesni (narodnostno mešane družine s slovenskimi predniki: 4,8 %) in zunanji pas (italijanske družine z otroki v slovenskih šolah in društvih: 7,8 %). V prvi skupini naj bi tako bilo okrog 20.000 pripadnikov, v drugi 16.700 in v tretji 26.800. Po tem izračunu naj bi na Tržaškem živelo 43.000 potencialnih pripadnikov slovenske skupnosti.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.