Ljudje z ADHD morda niso raztreseni, ampak izjemno radovedni

Ko govorimo o ADHD, večina pomisli na težave s pozornostjo, impulzivnostjo ali nemirnostjo. A nove raziskave kažejo, da se za tem kompleksom vedenj skriva tudi presenetljiva prednost, lastnost, ki bi lahko bila evolucijska moč, ne slabost: hiperradovednost.

Kaj pravzaprav pomeni hiperradovednost?

Hiperradovednost opisuje močno, skoraj nenadzorovano željo po razumevanju sveta okoli sebe. To ni zgolj običajna radovednost, ampak globoka potreba po raziskovanju, učenju in iskanju novega. Ljudje z visoko stopnjo te lastnosti pogosto skačejo od teme do teme, berejo, raziskujejo in se hitro navdušijo nad novimi idejami, dokler jih nekaj drugega ne pritegne še bolj.

Foto: Raziskovanje

Pri posameznikih z ADHD se ta lastnost pogosto kaže kot stalna želja po stimulaciji in informacijah, kar je lahko vir frustracij v tradicionalnem učnem ali delovnem okolju, a hkrati tudi vir izjemne ustvarjalnosti.

ADHD in hiperradovednost – druga plat iste medalje

Po raziskavi psihologinje Anne Le Cunff iz leta 2024 je ADHD mogoče delno razumeti kot evolucijsko “neskladje”. V preteklosti so bili ljudje, ki so hitro zaznavali nove dražljaje, bolj prilagodljivi in uspešni pri odkrivanju virov hrane ali novih poti. Danes pa to vedenje pogosto ni več nagrajeno, zato ga zaznavamo kot “motenje pozornosti”.

Z vidika hiperradovednosti pa je tak način razmišljanja lahko prednost: oseba z ADHD pogosto išče globlje povezave med stvarmi, postavlja nenavadna vprašanja in vidi rešitve tam, kjer drugi ne.

Prednosti, ki jih prinaša hiperradovednost

• Ustvarjalno razmišljanje – sposobnost povezovanja idej iz različnih področij.
• Hitro učenje – močna motivacija za razumevanje tem, ki jih res zanimajo.
• Inovativnost – želja po iskanju novega vodi k razvoju originalnih zamisli.
• Prilagodljivost – odprtost za spremembe in nove izkušnje.

Mnogi umetniki, znanstveniki in podjetniki, ki imajo ADHD, poročajo, da je prav ta nenehna radovednost njihova gonilna sila, vir energije in ustvarjalnega zagona.

Foto: Ustvarjalnost

Seveda pa obstajajo tudi pasti

Hiperradovednost lahko hitro postane dvorezen meč. Če ni usmerjena, vodi v razpršenost, izgubo fokusa in občutek preobremenjenosti. Ljudje z ADHD lahko zaradi stalnega iskanja novih dražljajev težko dokončajo začete naloge ali pa izgubijo zanimanje, ko nekaj postane preveč rutinsko. Zato je pomembno, da se radovednost poveže s strukturo, da postane zaveznik, ne ovira.

Kako hiperradovednost spremeniti v prednost

Strokovnjaki svetujejo okolje, ki spodbuja raziskovanje, a omogoča jasne meje, na primer projektno učenje, delo v krajših intervalih in odprte naloge, kjer lahko posameznik izbira smer raziskovanja. Namesto zatiranja radovednosti jo je smiselno izkoristiti: dovoliti umu, da raziskuje, a ga hkrati nežno vračati k cilju.

ADHD ni le zbirka simptomov, ki jih je treba “odpraviti”. Je drugačen način delovanja možganov, s svojimi izzivi, a tudi izjemnimi prednostmi. Hiperradovednost nas spomni, da so ljudje z ADHD lahko pionirji, raziskovalci in inovatorji, če jim le omogočimo okolje, kjer se njihova radovednost ne zatira, temveč cveti.

Pripravil: J.P.

Vir: Science News, Springer Link, Psychology Today, Le Cunff, Pexels

The post Ljudje z ADHD morda niso raztreseni, ampak izjemno radovedni first appeared on NaDlani.si.