» Ljudje so utrujeni od 50 let vojne in na robu revščine«

Septembra 2024 je slovenska diplomatka Veronika Bošković Pohar uradno prevzela vlogo vodje delegacije Evropske unije v Afganistanu. Od tedaj neposredno spremlja položaj v tej državi, ki jo po eni strani zaznamuje politika talibanske vlade, po drugi pa globoka revščina. Drastičnim ukrepom so podvržene predvsem ženske, tudi tuje, diplomatke – tako Bošković Pohar – pa ne, ker jih »de facto oblast« sprejema kot predstavnice držav oziroma mednarodnih organizacij, Afganistanci pa kot prinašalke prepotrebne humanitarne pomoči. Kljub izboljšanim razmeram intervjuvanka turističnih obiskov ne priporoča, čeprav bi si jih lokalne oblasti želele. Možnost terorističnih atentatov namreč ni izključena.

Od aprila 2024 ste na čelu delegacije EU za Afganistan. Nedvomno gre za zahtevno nalogo. Katere so pristojnosti delegacije in tudi vaše osebno?
Aprila 2024 sem bila imenovana s strani Visokega predstavnika za vodjo delegacije v Kabulu. Svojo funkcijo sem prevzela prvega septembra. Delegacija EU v Afganistanu predstavlja interese Evropske unije v Afganistanu na podlagi sklepov Sveta iz let 2001 in 2023. Prisotni smo, da ohranimo dialog z de facto vlado v interesu EU, tako na varnostnem kot humanitarnem področju. Kot vodja delegacije EU sem stalno v Kabulu z ekipo, ki je deloma na rotacijski osnovi. Namen je stabilizacija države, da se preprečijo varnostne grožnje, ki ogrožajo EU – od terorizma do nezakonitih migracijskih tokov ter nezakonite trgovine z ljudmi in drogami. Vsakodnevno se srečujemo z de facto oblastmi za vzpostavitev dialoga in izpostavljanje pravic žensk kot pomembnega dejavnika razvoja, da država postane samozadostna. Izobraževanje deklic in mladih je bistveno za stabilen gospodarski razvoj. Naša vloga je izvajanje projektov, od izobraževanja do razvoja zasebnega sektorja. Prioriteta je ustvarjanje delovnih mest. Kot veste, so ženske večinoma zaposlene v zasebnem sektorju, nekatere tudi v varnostnih silah, zdravstvu in izobraževanju. Projekte izvajamo prek partnerjev Združenih narodov ter mednarodnih in lokalnih nevladnih organizacij. Moj namen je pregled teh projektov v vseh provincah, kjer smo prisotni s projekti. S kolegi iz mednarodnih partnerstev smo redno na terenu, vstopamo v dialog z guvernerji provinc in partnerji na terenu, da zagotovimo učinkovito in za ljudi koristno izvajanje projektov.

Iz Afganistana so po avgustu 2021 odšla skoraj vsa tuja predstavništva, Evropska unija pa se je odločila, da ostane. Kateri so bili glavni razlogi?
Delegacija EU je ohranila svojo prisotnost, da prepreči humanitarno krizo in varnostne izzive, ki bi lahko dosegli evropsko ozemlje. Med Afganistanom in Evropo ni Atlantika ali Pacifika – povezani smo s kopnim. Hkrati delegacija EU s svojo stalno prisotnostjo omogoča konzularno pomoč za državljane EU in zahodnih držav, vključno z Avstralijo, Veliko Britanijo in ZDA. Kot rečeno, je Evropska unija po avgustu 2021 ostala prisotna v Afganistanu z namenom preprečevanja humanitarne krize, zmanjševanja varnostnih tveganj za Evropo ter ohranjanja dialoga z de facto oblastmi. Varnostne razmere so se izboljšale, kar omogoča izvajanje in nadzor projektov po vsej državi, vendar Afganistan ostaja globoko zaznamovan z revščino in negativno gospodarsko rastjo na prebivalca. Ključni razvojni izziv ostaja neizkoriščen človeški potencial, zlasti izključevanje žensk s trga dela, zaradi česar država izgublja pomemben del gospodarske rasti.

Po talibanskem prevzemu oblasti se je položaj v državi občutno poslabšal. Po vaši oceni, kakšna je trenutno situacija s političnega, varnostnega, socialnega in humanitarnega vidika?
Varnostna situacija se je občutno izboljšala, kar omogoča tudi nam spremljanje naših projektov po državi. Poročilo Svetovne banke celo ugotavlja, da 50 % več deklic obiskuje šolo kot leta 2021. Govorim o izobraževanju do šestega razreda, saj je trenutna de facto vlada suspendirala šolanje deklic od šestega razreda dalje (obiskujejo madrase, islamske šole, op. ur.) Ugotavljamo tudi, da 50 % srednješolcev moškega spola ne obiskuje šole. To je povezano z revščino in iskanjem zgodnje zaposlitve. Gospodarska situacija kaže na 4,7 % gospodarske rasti, vendar če upoštevamo valove beguncev in prisilno izseljenih oseb iz Irana in Pakistana, ki predstavljajo 8–9 % afganistanskega prebivalstva, je gospodarska rast na prebivalca negativna. Politična situacija je stabilna. Ljudje so utrujeni od 50 let vojne in na robu revščine, zato ne razmišljajo o spremembah.

Celoten intervju lahko preberete v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku