Lidija Jerkič predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

Delodajalska stran socialnega dialoga dejansko ne potrebuje, ker nanj ne računa in ker se znotraj njega pogosto pogaja s figo v žepu in ga izkorišča za piar. To se recimo vidi v tem, da zagovarja socialni dialog, ko ji to ustreza, sicer pa raje pritiska na vlado. Če delodajalsko stran vzamete zares, potem smo bili zadnja štiri leta že trikrat v recesiji. Ali pa če se spomnite razprave o minimalni plači. Gospodarska zbornica je trdila, da bo zvišanje minimalne plače povzročilo katastrofo, a je na koncu ni. Ne le da ni bilo odpuščenih 70 tisoč ljudi, ampak nam jih zdaj toliko manjka. Vse to njihovo vpitje je že tudi kontraproduktivno, ker če preveč strašiš, te nihče več ne jemlje resno. že prav neprimerna pa je njihova neprestana kampanja na področju davkov. Davki so ves čas previsoki, v Sloveniji smo grozni in smo nekonkurenčni, ponavljajo, čeprav podatki kažejo, da smo na številnih področjih bolj podobni davčni oazi. Zato menim, da ves ta njihov dramatični nastop ni namenjen nam, torej sindikatom, ampak splošni javnosti.
Delodajalska stran je prestopila na polje politike, prepričana je, da bo dosegla več, če ji uspe zamenjati vlado, kot če se dogovori z nami. To bližnjico je spoznala v času prejšnje vlade Janeza Janše, po kateri imajo zdaj očitno mnogi skomine. Tedaj ji je uspelo svoje zahteve udejanjiti prek politike. Z nami se je dogovorila nekaj, z vlado, ki ji je ustregla, pa pogosto nekaj drugega.

Mladina