Leto 2025 v Sloveniji nadpovprečno toplo

Leto 2025 je bilo v Sloveniji doslej nadpovprečno toplo in osončeno, na Primorskem pa tudi nadpovprečno mokro, je v pregledu vremenskih razmer za STA povedal meteorolog Urada za meteorologijo in hidrologijo Agencije RS za okolje (Arso) Branko Gregorčič. Vremenskih ekstremov leto ni prineslo, je pa več pojavov izrazito izstopalo, je dodal.

Zima več kot stopinjo toplejša od povprečja. Silvestrska noč in prvi dan v 2025 sta bila po Gregorčičevih navedbah dokaj jasna in hladna, z jutranjimi temperaturami okoli -5 stopinj Celzija v večjem delu države. Hladen začetek leta je hitro zamenjal zelo topel januar, ki je bil s povprečno temperaturo skoraj tri stopinje nad povprečjem obdobja 1991-2020 izrazito pretopel.V januarju sta po besedah Gregorčiča izstopali obdobji med 5. in 7. ter med 27. in 28. januarjem z močnim vetrom, visokimi temperaturami in obilnimi padavinami. Na Voglu je v celem mesecu padlo kar 684 milimetrov padavin, kar je približno trikrat več od povprečja, snežna odeja pa se je kljub temu povečala le za okoli 40 centimetrov. Po nižinah januarja snega sploh ni bilo.

Februar je bil brez večjih vremenskih posebnosti, brez snega v nižinah, nekoliko toplejši od povprečja na zahodu in nekoliko hladnejši na vzhodu države, količina padavin pa je bila podpovprečna.Celotna zima 2024/25 je bila po Gregorčičevih navedbah za dobro stopinjo toplejša od dolgoletnega povprečja, nekoliko presuha in povprečno osončena, posebej pa je izstopala po skoraj popolni odsotnosti snega v nižinah.Spomladi pozeba in marsikje bolj zasneženo kot pozimiMeteorološka pomlad se je nadaljevala v toplem in zelo namočenem marcu, ko so sredi meseca močne padavine prinesle tudi obilno sneženje v gorah. Na Kredarici je v nekaj dneh zapadel meter snega, na Voglu 60 centimetrov. Sledil je hladen vdor s severa, ki je 19. in 20. marca povzročil pozebo tudi na Primorskem.

April je bil na ravni države pretopel in nadpovprečno osončen, ob kratkotrajnem vdoru hladnega zraka v začetku meseca pa je v notranjosti Slovenije znova prišlo do pozebe. Maj je bil po Gregorčičevih besedah edini mesec leta, ki je bil povsod nekoliko prehladen.Pomlad 2025 se je po podatkih Arsa uvrstila med osem najtoplejših v zgodovini meritev, bila je tudi trinajsta najbolj namočena, sicer pa povprečno osončena. Nov vročinski rekord za junij, na Primorskem huda vročina tudi avgusta. Razmeroma hladnemu maju je sledil izrazit vremenski preobrat: junij je bil rekordno topel, rekordno suh in rekordno sončen. Gregorčič je posebej izpostavil 26. junij, ko so v Dobličah pri Črnomlju izmerili 38,4 stopinje Celzija, kar je absolutni junijski vročinski rekord za Slovenijo. Po njegovih besedah junij izstopa tudi dolgoročno, saj so se prav juniji v zadnjih 50 letih segreli najbolj, in sicer za več kot štiri stopinje. Čeprav je bil junij zelo suh, ni minil brez neurij. Močna nevihta s točo je 3. junija prizadela del Goričkega, neurja pa so se pojavila tudi ob koncu prvega vročinskega vala konec meseca.

Julij je nato vročino prekinil, bil je le malenkost toplejši od povprečja, nadpovprečno namočen in premalo osončen, s čimer je po Gregorčičevih besedah omilil hudo sušo iz junija. Izstopala so zlasti neurja in deževna obdobja v začetku, sredini in proti koncu meseca. Avgust je bil nekoliko nadpovprečno topel, z izrazito vročino med 9. in 16. avgustom predvsem na Primorskem. Gregorčič je poudaril, da so na letališču v Sečovljah 14. avgusta izmerili 38,8 stopinje Celzija, kar je absolutni poletni vročinski rekord te merilne postaje, v Kopru pa se z 10. na 11. avgust temperatura ni spustila pod 28 stopinj, kar predstavlja nov slovenski rekord.Poletje 2025 se je tako uvrstilo na šesto mesto najtoplejših poletij v Sloveniji, količina padavin je bila 15 odstotkov pod povprečjem, število sončnih ur pa 13 odstotkov nad povprečjem obdobja 1991-2020.

Jesen se je začela s toplim septembrom, v katerem je Arso zaradi pričakovanega intenzivnega padavinskega dogodka 10. septembra izdal edino rdeče vremensko opozorilo v letu, a so se najhujši scenariji uresničili predvsem v sosednjih pokrajinah Italije in na Hrvaškem, medtem ko v Sloveniji ni bilo večje škode. Najbolj izstopajoč jesenski dogodek so bili po oceni Gregorčiča izjemno močni nalivi v Goriških Brdih v noči s 16. na 17. november, ko je ponekod v le šestih urah padla povprečna mesečna količina dežja, tudi več kot 200 litrov na kvadratni meter. Letošnja jesen je bila sicer za pol stopinje toplejša od povprečja in dokaj povprečno namočena, z nadpovprečno osončenostjo.December se po besedah meteorologa izteka brez večjih vremenskih posebnosti, z veliko megle in nizke oblačnosti v nižinah. Vreme se je bolj razgibalo šele tik pred božičnimi prazniki in predvsem na vzhodu države prineslo nekaj snega. Klimatsko gledano so trendi glede snežne odeje v zadnjih desetletjih negativni. Vsakih 10 let je pri nas v povprečju 5 dni manj s snežno odejo, zmanjšuje pa se tudi število dni s sneženjem po nižinah, je še povedal Gregorčič.