Letina vina bi lahko bila boljša

Vinogradniki se širom Evrope iz leta v leto srečujejo s slabimi oziroma slabšimi letinami vina. Poročali smo že, da je bila v Nemčiji najslabša v zadnjih 15 letih, podatki za Slovenijo pa ravno tako ponazarjajo vsakoletni padec pridelave vin. Od leta 2019 se je ta opazno zmanjšala, saj se je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, pred šestimi leti pridelalo okoli 735.000 hektolitrov, medtem ko se je lani nekaj manj kot 550.000 hektolitrov. Znižala se je tudi samooskrba s slovenskim vinom iz približno 96 odstotkov na 74 odstotkov, kar pomeni, da država uvozi več vina ali pa je poraba večja, kot ga lokalno pridelajo. Glavni razlog za velika nihanja so posledica vremenskih vplivov in nepredvidljivih podnebnih sprememb.

V slovenski Istri za razliko od drugih delov države v letošnjem letu niso imeli težav z zmrzaljo in točo, ki sta eni izmed glavnih vzrokov vpada pridelka. Na tem območju je veliko bolj prisotna suša, s katero se vinogradniki srečujejo vse pogosteje. Tudi letos je bila kar dolgo problem, a je kasnejše deževje popravilo vtis in pridelek vendarle malce povečalo in izboljšalo. »Od julija nam posamezne trte niso več rasle. Dobro je bilo, da nismo potrebovali škropiti, je pa kasneje dež naredil svoje. Tisti, ki so pobirali malvazijo pred njim, so imeli 20 odstotkov manj pridelka,« je vpliv vremenskih pogojev komentiral vinogradnik in vinar Dean Markežič. Slednjemu največ težav in vsak dan več škode še naprej povzročajo jelenjad in divji prašiči, katerih po statističnih podatkih naj ne bi bilo več. Tovrstnih stvari niti ne prijavlja več lovskim družinam, ki nimajo več denarja za plačevanje tako velikih škod. Sogovornik tudi upa, da jim bo na pomoč prišla država, s katero že tri leta potekajo določeni pogovori, a se za dobrobit vinarjev doslej ni spremenilo še praktično nič. Primorski vinar ima na osmih hektarjih različne sorte vina, med katerimi prevladujeta sorti refoška ter malvazije, najdemo pa tudi beli pinot, muškat, merlot in mnoge druge. »Nekateri kolegi vinarji so imeli letos tudi 50-odstotni izpad letnika. Naša letina je bila dokaj dobra, a bi morala biti veliko boljša. Znova smo imeli največ težav z refoškom. Tudi do 20 odstotkov smo ga morali pustiti na trti, ki je bila sicer zelena, a so bili grozdi povsem uveli. Ta sorta je namreč poleg caberneta najbolj dovzetna za pojav Esce.« Esca je kap vinske trte, katere znak so tigrasti listi. Glive uničujejo les in trta je obsojena na propad. Doslej zdravila za to še niso odkrili, poznajo pa zgolj preventivne ukrepe.

V Sloveniji po zbranih podatkih še vedno prevladujejo bele sorte vina, saj je njihov delež iz leta v leto visok (med 67 in 71 odstotkov). Slabše letine vina se poznajo tudi pri višanju cen steklenic. Pri svežih vinih, ki jih Slovenci raje pijejo, je ta dvig dovolj nizek, da se to ne pozna pri zanimanju in naročanju vin. »Problemi se pojavljajo zlasti v gostilnah, ki imajo visoke pribitke. Če jim prodam sveže vino za 3 ali 4 evre, bo to vino pri njih stalo 12-15 evrov, kar je še v mejah normale. Težava je pri buteljčnih vinih, ki v lokalu dosežejo ceno tudi do 60 evrov. Taka prestižna vina pa si lahko privošči vse manj ljudi,« je za konec še dodal Dean Markežič, ki je letos z Malvazijo Ventus 2023 prejel zlato medaljo in laskavi naziv Županovo vino Mestne občine Koper 2025. Njegova vinska klet, ki spada pod društvo Vinol, se sicer nahaja v Škofarjih, v Sv. Antonu, kjer imajo zasajenih 29.000 trt prej naštetih sort.

Andraž Velkavrh