Laščakove risbe se vračajo domov

»Njegovi projekti so na najboljši možni način usklajevali željo po modernem dekorju z zvestobo domači tradiciji njegovih aristokratskih mecenov,« je o Antonu Laščaku zapisala francoska raziskovalka Mercedes Volait. Prav ta preplet sodobnih teženj, zahodnih vplivov in arabske arhitekturne tradicije zaznamuje tudi 273 Laščakovih risb, ki jih je pred kratkim pridobila Fundacija Goriške hranilnice. Večina jih doslej še ni bila objavljena. Zbirka bo tako ustrezno zaščitena, dragocena kulturna dediščina pa ohranjena.

Zbirko so v ponedeljek predstavili na srečanju z naslovom »Anton Laščak: drobci ponovno odkrite zgodovine. Ohranjanje, vrednotenje in skrb za dediščino slavnega goriškega arhitekta«, ki je potekalo ob 170. obletnici njegovega rojstva. Na dogodku so sodelovali predsednica fundacije Roberta Demartin, generalna direktorica Rossella Digiusto, direktorica raziskav pri francoskem Nacionalnem centru za znanstvene raziskave (CNRS) v Parizu - že omenjena Mercedes Volait -, arhitekt Diego Kuzmin in restavrator Adriano Macchitella. Srečanje je vodil Fabrizio Brancoli, namestnik direktorja družbe NEM. Novogoriško občino je zastopala arhitektka Aleksandra Torbica.

Zbirka obsega risbe, izdelane v različnih tehnikah in na različnih podlagah, ki so večinoma nastale med letoma 1896 in 1922. Med njimi so načrti objektov, ki jih je Laščak zasnoval predvsem v Egiptu, kjer je deloval po naročilu vladarske družine in njenega kroga. Gradivo ponuja širok vpogled v arhitektovo ustvarjanje in njegov značilni slog, v katerem je arabske arhitekturne prvine povezoval z vplivi zahodne arhitekture. Izrazit primer neoislamskega sloga je tudi Vila Rafut, ki jo je leta 1909 dal zgraditi na pobočju Kostanjevice.

Dediščina se vrača v Gorico

Anton Laščak se je rodil leta 1856 v Podturnu, pomemben del poklicne poti pa je preživel v Egiptu, kjer je postal glavni arhitekt palač egiptovskega kediva (podkralja). »Z novo pridobitvijo fundacije se kraju vrača zgodovinska in umetniška dediščina neprecenljive vrednosti, ki bo nedvomno pomembno pripomogla k celovitejšemu poznavanju in razumevanju dela tega izjemnega goriškega arhitekta. Namen fundacije je njegovo dediščino ohraniti in zaščititi ter jo v prihodnje ustrezno predstaviti v korist območja in celotne skupnosti,« je poudarila predsednica Fundacije Goriške hranilnice Roberta Demartin.

Risbe, ki so bile več desetletij shranjene v škatlah in zvitkih, bodo najprej pregledali strokovnjaki. »Glede na obsežnost zbirke bo treba najprej poskrbeti za njeno katalogizacijo, nato pa bomo na podlagi ugotovljenega stanja in potreb izvedli ustrezne konservatorske posege,« je pojasnila generalna direktorica Rossella Digiusto.

Posebna gostja srečanja je bila Mercedes Volait, vodilna strokovnjakinja za arhitekturne povezave in izmenjave med Egiptom in Evropo v 19. in 20. stoletju. Prav ona je risbe odkrila v garaži egiptovskega umetnika v kairski četrti Zamalek. Med »tisočimi zvitki« je prepoznala skupino del, ki jih je bilo mogoče pripisati Laščaku. »Rešili so jih iz smetnjaka, potem ko so izpraznili prostore, v katerih so bile shranjene,« je povedala raziskovalka. Izjemno gradivo, ki mu je grozilo uničenje, se tako po njeni zaslugi vrača v okolje, iz katerega je izšel njegov avtor.

Laščakov življenjepis in zgodovino ponovno odkrite zbirke je predstavil goriški arhitekt in arhitekturni zgodovinar Diego Kuzmin, odličen poznavalec njegovega dela. Prav Kuzmin je vzpostavil prvi stik s pariško raziskovalko.

Načrta za neuresničeni cerkvi

Med risbami so tudi načrti, povezani z dvema sakralnima objektoma v Gorici. Prvi je tloris iz leta 1891 za cerkev Srca Jezusovega in Marijinega, katerega zasnovo je pozneje predelal Maks Fabiani. Drugi je načrt iz leta 1893 za prenovo pročelja župnijske cerkve v Podturnu. Nobeden od projektov ni bil uresničen.

Fundacija želi pomembno pridobitev predstaviti lokalni skupnosti in strokovni javnosti, zato si bo v prihodnjih tednih nekatere risbe mogoče ogledati v njenem razstavnem prostoru, še preden se bodo začela konservatorska in restavratorska dela. Razstava bo do 18. oktobra odprta od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro. Prostori bodo sicer zaradi del zaprti od 28. septembra do 6. oktobra. Vstop na razstavo, ki je opremljena tudi s slovenskimi opisi, je prost.