Labradorec je ugotovil, kako preko kamere »poklicati« lastnika, ko ga pogreša

Labradorec želi, da se lastnik pogovarja prek kamere za hišne ljubljenčke, njegova metoda vsem topi srce. Lastnik hišnega ljubljenčka je stopil srca gledalcev na spletu, potem ko je delil videoposnetek svojega labradorca, ki se očitno uči, kako ga priklicati s kamero za hišne ljubljenčke – tako, da laja neposredno nanj, dokler se ta ne odzove.

• “Srce bi se mi zlomilo,” je dejal eden od gledalcev. “Dojenček te pogreša.”
• “Pameten je,” je dodal drug. “Pogovori se z njim in najdi tistega, ki pljuva priboljške.”
• “Tako pameten je ,” je povedal tretji gledalec. “Pa tudi čeden je.”
• “Beau te ima na svoji majhni tački,” je pripomnil drug. “Moj pes kriči name, tudi če me ni samo 20 minut. Znajo nas spraviti v občutek krivde, mali bedaki.”
• “Hej, torej dejansko nikoli več ne smeš oditi ,” je delil drug.
• “Samo preverja, če si še vedno tam,” je rekel drug. “Preveč srčkan.”
• “McGinn sovraži, ko se vklopim na kamero za mladičke in se prižge lučka, da ve, kdaj ga gledam,” ​​je dodal drug. “Vedno se slabo počutim, ampak vedno želim preveriti in se prepričati, da je z mojim dojenčkom vse v redu.”

Kakšen mora biti lastnik labradorca? Vsekakor naj ima sledeče značilnosti: rad je v gibanju, vedno pripravljen na nepredvidljive dogodke in spremenljivo vreme. Mora biti dosleden.

Labradorec je namreč točno tak: družabnik za dolge sprehode in če je vmes še kakšna večja luža, je sprehod blizu idealnega. Če ta sprehod vključuje tudi kakšno nalogo ali dve bo to za Labradorca idealen sprehod.

Je živahen, iskriv, nagajiv, prijazen, dobrodušen in stabilen. Predvsem neskončno dobre volje in velikega srca. Odlično se znajde na področju iskanja izpod ruševin, lavin, pogrešanih oseb, mamil, pri vodenju slepih in še na mnogih drugih področjih, ki zahtevajo umirjen značaj, odlične živce ter obvladljivost. 

Vir: unsplash.com – Labradorcu hitro postane dolgčas, če mu ne damo nalog.

Gen za pustolovščino in požrešnost

Labradorcu hitro postane dolgčas, če ga cel dan pustimo brez naloge, pa čeprav je to samo prinašanje copat družinskim članom ali odnašanje igrač na skrivna mesta. Če se dolgočasi zunaj na vrtu in mu ponudimo možnost, pa si kaj hitro sam najde zaposlitev: gre na sprehod. Zato mu ljudje radi nalepijo oznako “se rad potepa”, ker se ne zavedajo, da je labradorec kljub svojim sicer odličnim karakteristikam le – pes. Na tem področju so verjetno vsi psi enako pametni: če so zunaj brez nadzora, gredo na sprehod. Labradorec zahteva svojo porcijo učnih ur.

Da bi obstajal poseben gen za požrešnost, ni dokazano. Prav verjetno pa je, da ima to v sebi, saj so ga ribiči v obdobjih, ko ni bilo ribolova, pustili da si je moral sam najti hrano. In to mu je ostalo: da ne bi bil lačen, poskrbi sam, saj se na svojega lastnika po njegovem lastnem prepričanju očitno ne more zanesti. Razen če se stopite pred tistimi mehkimi rjavimi očkami…