Kostanjeviški jamarji za zdaj raziskali le del velikega jamskega sistema (slike)

2 hours ago 13

Člani Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki, iz katerega so v ponedeljek sporočili novico o odkritju velikega podzemnega jamskega sistema v bližini Kostanjeviške jame, so do zdaj odkrili in v grobem raziskali okoli 1,5 kilometra sistema, še vsaj nekaj kilometrov pa jih še čaka, so prepričani. Pri tem si glede na zdaj videno obetajo veliko.

Člani kostanjeviškega kluba jamarjev so namreč v ponedeljek sporočili, da jim je po 60 letih iskanja uspelo odkriti podzemni tok reke Studene, ki je v podzemnem kraškem svetu v bližini Kostanjeviške jame pri Kostanjevici na Krki ustvarila velik jamski sistem s številnimi jezeri, galerijami in dvoranami, visokimi in dolgimi tudi po več deset metrov.

Do podzemnega toka reke jim je uspelo priti preko 305 metrov globokega brezna v Gorjancih, ki so ga po naključju odkrili pred štirimi leti in so ga poimenovali brezno Gorjanc. Po postopnem spuščanju, odkrivanju in razširjanju brezna so 17. januarja letos odkrili prvo veliko dvorano, nato pa so teden dni pozneje, v soboto, prišli še do podzemnega toka reke Studene. Da gre za omenjeno reko, morajo sicer potrdili, a so v klubu prepričani, da se niso zmotili.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal član jamarskega kluba, ki je tudi odkril ključno brezno Gorjanc, Matjaž Čuk, jim je do zdaj uspelo odkriti in v grobem raziskati okoli 1,5 kilometra rovov in dvoran, ki se raztezajo ob okoli do zdaj pol kilometra raziskanega toka Studene, pred njimi pa je najverjetneje še kar nekaj kilometrov, vse do Kostanjeviške jame, skozi katero teče Studena. Pri tem bodo sledili podzemnemu toku reke, kar jim bo močno olajšalo raziskovanje, je povedal. Ker gre pri tem za precejšnjo višinsko razliko, verjame, da bodo pri tem odkrili še marsikaj.

Tajnik jamarskega kluba Brane Čuk glede na svoje dolgoletne jamarske izkušnje ocenjuje, da bi bil lahko celoten jamski sistem rovov in dvoran reke Studene od njenega izvira na Hrvaškem do Kostanjeviške jame dolg tudi do 10 kilometrov.

V dvoranah, ki so jih odkrili do zdaj, je po besedah Matjaža Čuka veliko kapnikov, med katerimi je največji visok okoli 10 metrov, veliko je tudi preostalih skulptur, značilnih za kraške jame, pa tudi netopirjev in koral, kar nakazuje, da je sistem povezan s površjem. V eni izmed dvoran je veliko belih kapnikov, zato so se ob raziskovanju sezuli škornje, da jih ne bi umazali, in se odpravili naprej zgolj v nogavicah, je povedal.

Po besedah Braneta Čuka jih zdaj čaka veliko merjenja, popisov in risanja tega, kar so odkrili, hkrati pa tudi odkrivanja nadaljevanja podzemnega sistema. Pri tem upa, da jim bo, ko se bodo po toku Studene približevali Kostanjeviški jami, uspelo odkriti kakšen nižje ležeči vhod, kar bi jim bistveno olajšalo nadaljnje odkrivanje in raziskovanje. “Že zdaj pa lahko rečem, da so se nam s tem odkritjem uresničile sanje, ki smo jih sanjali leta,” je dejal.

Klub jamarjev Kostanjevica na Krki je bil ustanovljen leta 1964 in je nastal predvsem zaradi bližine Kostanjeviške jame. Jamo, ki je skupno dolga nekaj manj kot 2,5 kilometra, so ves čas intenzivno raziskovali. Odkrivali so nova nadaljevanja in nove galerije, a jih je ustavilo globoko jezero, sifon, preko katerega se ni dalo naprej. Zato so se odločili, da bodo poskušali v sistem vstopiti z vrha, kar jim je zdaj uspelo preko brezna Gorjanc.