Koper še daleč od 100-% reciklaže

Komunalno podjetje Marjetica Koper je skupaj z Medobčinskim inšpektoratom Istra izvedlo drugi del terenske sejalne analize vsebine zabojnikov, tokrat na dveh novih lokacijah: na Kvedrovi cesti na Markovcu in v Vanganelu ob stavbi krajevne skupnosti. Namen pregleda je bil pridobiti podrobnejši vpogled v sestavo zbranih odpadkov, ugotoviti razloge za nepravilno ločevanje in pripraviti ukrepe, s katerimi bi lahko izboljšali učinkovitost sistema.

Na Kvedrovi cesti so ugotovili, da črni zabojniki za preostanek odpadkov pogosto vsebujejo plastiko in drugo embalažo, ki bi morala končati v rumenih zabojnikih. Poleg tega so našli ostanke hrane in manjše število steklenic. Ker gre za ekološki otok, ki ga uporablja več gospodinjstev, sklepajo, da so bili na delu posamezni kršilci, katerih malomarnost vpliva na vse ostale, ki odpadke pravilno ločujejo. V Vanganelu je bilo stanje podobno. Zabojniki zabojniki za preostanek odpadkov so bili polni embalaže, medtem ko so bili zabojniki za ločeno zbiranje skoraj prazni, kar kaže, da kljub dobri infrastrukturi uporabniki ne ravnajo vedno pravilno. Komunalna služba in občinski inšpektorat zato načrtujeta dodatna obvestila in opozorila neposredno na zabojnikih, povečano ozaveščanje med prebivalci ter okrepljen nadzor na problematičnih območjih.

Pri Marjetici poudarjajo, da ločeno zbiranje odpadkov ni zgolj zakonska obveznost, temveč temelj trajnostnega ravnanja in kazalnik civilizacijske odgovornosti. Opozarjanje, nadzor in ozaveščanje uporabnikov niso prelaganje odgovornosti na posameznike, ampak del skupnega prizadevanja za čistejše okolje in višjo kakovost življenja. Največkrat prihaja do odlaganja vseh vrst odpadkov v črne zabojnike, pri čemer se v njih pogosto znajde več kot polovica embalaže, ki bi morala biti zbrana ločeno. Posledično so črni zabojniki prepolni, medtem ko rumeni pogosto ostajajo prazni. »Pogosto zaznavamo tudi nepravilno odlaganje kosovnih odpadkov, kljub temu da Marjetica Koper občankam in občanom Mestne občine Koper ter Občine Ankaran omogoča brezplačen odvoz kosovnih odpadkov ‘od vrat do vrat’ dvakrat letno preko sistema dopisnice. Posebej problematično pa ostaja odlaganje gradbenih odpadkov na ekoloških otokih, kar je izrecno prepovedano,« so še dodali.

Med mimoidočimi smo zbrali mnenja, ki razkrivajo vsakodnevne izzive. Nekateri prebivalci so priznali, da se pri ločevanju odpadkov včasih zmedejo. Ena oseba je povedala, da se trudi ločevati, a včasih ni prepričana, kaj spada kam, na primer kartonska embalaža od mleka, ki naj bi po mnenju nekaterih sodila v zabojnik za papir, po mnenju drugih pa v embalažo. Druga je omenila, da se ji je že zgodilo, da je biološke odpadke odvrgla v napačen zabojnik, predvsem ker v rjavem zabojniku ni bilo več prostora. Tretja oseba, ki je v Sloveniji relativno nova, je priznala, da v njeni domovini (Bosni) takšnega ločevanja sploh niso izvajali in ga zato ne izvajajo niti tukaj.

V Sloveniji je bilo leta 2022 ločeno zbranih približno 73 odstotkov vseh komunalnih odpadkov, od tega je bilo dejansko recikliranih okoli 62 odstotkov, kar je nad povprečjem Evropske unije, kjer se delež recikliranih smeti giblje med 48 in 50 odstotki. Med odpadno embalažo, ki je predstavljala skoraj tretjino vseh komunalnih odpadkov, je bilo več kot tri četrtine obdelane, pri čemer je bilo približno 63 odstotkov dejansko reciklirane. Kljub temu trend ni povsem stabilen – v nekaterih obdobjih se delež recikliranja komunalnih odpadkov nekoliko zmanjša, kar kaže na potrebo po stalnem spremljanju in izboljšavah.

Ob nepravilnostih Marjetica izvaja ciljane nadzore in dodatno ozaveščanje uporabnikov. »Verjamemo, da spremembe vedenja lahko dosežemo najprej z razumevanjem in sodelovanjem, ne le z ukrepi. Odlok sicer omogoča tudi kaznovanje kršiteljev, vendar se trenutno ta način uporablja le za ponavljajoče kršitelje. Seveda pa bomo, v kolikor bo v prihodnje kršitev več, prisiljeni uporabiti vsa sredstva, predpisana v odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki,« so zaključili na Marjetici.

Ana Zupan