Konec dragih položnic v domovih: 300 evrov dodatka in manj birokracije

Zakon prinaša začasne ukrepe do konca leta 2027: manj administracije, hitrejše prilagajanje storitev, izenačitev plačil in poračun za nazaj, 300 evrov bruto dodatka za zaposlene, več možnosti za zagotavljanje kadra in stabilnejše financiranje.

Ministrica Mateja Ribič je poudarila, da je zakon rezultat izkušenj iz prakse in dialoga z izvajalci, vstopnimi točkami na centrih za socialno delo, stroko in drugimi deležniki. Namenjen je odpravljanju konkretnih težav, pri katerih si uporabniki, zaposleni in izvajalci ne morejo privoščiti nadaljnjega odlašanja.

Gre predvsem za prehodne in interventne rešitve, ki naj bi sistem do konca leta 2027 učinkoviteje vzpostavile in stabilizirale.

Izenačitev plačil in poračun

Pomemben ukrep je začasna izenačitev plačil za stanovalce institucionalnega varstva z uporabniki dolgotrajne oskrbe. Veljal bo od 1. oktobra 2026 do 31. decembra 2027 oziroma do izvršljivosti odločbe o pravici do dolgotrajne oskrbe, če bo ta izdana prej.

Uvaja se tudi možnost poračuna za nazaj v obliki dobropisa za tiste, ki so bili po 1. decembru 2025 zaradi postopnega uvajanja sistema in daljših postopkov odločanja postavljeni v manj ugoden položaj.

300 evrov bruto dodatka za zaposlene

Uvaja se začasni dodatek zaradi vzpostavljanja sistema dolgotrajne oskrbe. Zaposleni, ki neposredno izvajajo storitve dolgotrajne oskrbe, osnovno oziroma socialno oskrbo, zdravstveno nego ali rehabilitacijo, bodo za polni delovni čas prejeli 300 evrov bruto mesečno. Drugi zaposleni pri istih izvajalcih bodo prejeli 150 evrov bruto mesečno.

Ukrep naj bi povečal privlačnost teh poklicev in pripomogel k ohranjanju obstoječega kadra.

Več možnosti za zagotavljanje kadra

Zaradi kadrovskih težav se do konca leta 2027 omogoča pogodbeno sodelovanje izvajalcev dolgotrajne oskrbe s samostojnimi podjetniki, če izvajalec potrebnega kadra ne more zagotoviti z zaposlitvijo. Tudi ti izvajalci bodo morali izpolnjevati enake pogoje glede izobrazbe, usposobljenosti in drugih zahtev.

Manj administracije, hitrejše prilagajanje

Zakon odpravlja nekatere obveznosti, ki se v praksi niso izkazale kot koristne za uporabnike, so pa obremenjevale vstopne točke in izvajalce. Ukinja se priprava načrta priporočenih storitev, poenostavljajo se spremembe osebnih načrtov, omogoča se hitrejša obravnava določenih vlog.

Preprečuje se tudi izguba že priznane pravice, če osebnega načrta v predpisanem roku ni mogoče skleniti zaradi objektivnih težav na strani izvajalca, na primer kadrovskih omejitev.

Kontinuiteta oskrbe ob spremembi okoliščin

Za uporabnike, ki jim preneha pravica do oskrbovalca družinskega člana, se uvaja hitrejši prehod na drugo pravico iz sistema. Vstopna točka bo lahko ob upoštevanju že ugotovljene kategorije odločbo izdala v 8 dneh, brez ponavljanja celotnega ocenjevanja.

Sistem bo bolj odziven tudi ob pomembnih spremembah zdravstvenega ali funkcionalnega stanja. Na podlagi obvestila izvajalca bo vstopna točka lahko po uradni dolžnosti in prednostno začela postopek ponovne ocene. V določenih primerih bo oceno lahko pripravil tudi usposobljen multidisciplinarni tim izvajalca, vstopna točka pa bo še naprej zagotavljala strokovni in zakonitostni nadzor.

Stabilno financiranje in nemoten prehod

Do konca leta 2027 se podaljšuje prehodni način financiranja storitev po obračunskem dnevu. S tem naj bi se zagotovilo predvidljivo financiranje, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji za prehod na končni model.

Podaljšuje se tudi izvajanje e-oskrbe za obstoječe uporabnike. Omogoča se večja fleksibilnost pri kadrovskih zmogljivostih in prilagaja se sistem nadomestne oskrbe dejanskim potrebam.

Ministrica Ribičeva je ob tem poudarila, da so interventni ukrepi premišljeni, časovno omejeni in ciljno usmerjeni. Njihov skupni imenovalec so boljša dostopnost pravic, večja pravičnost za uporabnike, boljši pogoji za zaposlene in podlage za dolgoročno ureditev sistema.

Sporočilo vlade za spremembe v sistemu dolgotrajne oskrbe (vir: X)

M. D.