Koncertna pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak praznuje 85 let

Koncertna pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak se je v glasbeno umetnost vpisala kot ena najbolj priznanih slovenskih poustvarjalk. Njeni prepričljivi nastopi so jo ponesli med svetovno najbolj uspešne umetnice 20. stoletja z območja nekdanje skupne države. Zaslužna profesorica ljubljanske Akademije za glasbo danes praznuje 85 let.

Ljubitelje klavirske glasbe je s svojimi interpretacijami prepričala občinstvo povsod, kjer je nastopila, tako na domačih kot tujih koncertnih odrih. Pri 80 letih se je koncertno poslovila od abonmajskega občinstva Slovenske filharmonije, še vedno pa ostaja povezana s Festivalom Ljubljana, kjer je leta 2023 predsedovala žiriji prvega mednarodnega klavirskega tekmovanja. Ob tem je izrazila veselje, da je tudi Ljubljana dobila veliko klavirsko tekmovanje z zahtevnim repertoarjem, saj so ta po njeni oceni potrebna, ker mladim glasbenikom omogočijo nadaljnje angažmaje.

K predsedovanju žiriji so jo povabili tudi prihodnje leto, ko bo na sporedu druga izvedba. Tekmovanje je odprto za pianiste vseh narodnosti, rojene med letoma 1995 in 2009, prijave zbirajo še do 10. maja.

V svoji dolgoletni karieri je Tomšič Srebotnjak opravila več kot 4000 nastopov v največjih dvoranah, glasbenih središčih in festivalih po svetu. Kot solistka je nastopila s priznanimi orkestri, kot so Kraljevi filharmonični orkester iz Londona, Orkester Gewandhausa iz Leipziga, Državna kapela iz Dresdna in Kraljevi orkester Concertgebouw iz Amsterdama, ter dirigenti, kot so Bernard Haitink, Seiji Ozawa, Hans Graf in Herbert Blomstedt.

Njena bogata pianistična pot jo je vodila po koncertnih odrih Evrope, Amerike, Kanade, Mehike, Avstralije, Tasmanije, Rusije, Azije in Afrike. Bila je redna gostja v ZDA, kamor je po nasvetu pianista Claudia Arraua z 12 leti odšla študirat na slovito šolo Julliard v New Yorku. Tam je leta 1957 izvedla recital v znameniti dvorani Carnegie Hall. Po diplomi se je izobraževala še pri Arthurju Rubinsteinu.

Klavir, ki se ga je začela učiti pri štirih letih, jo popolnoma izpolnjuje, je njen “črni prijatelj”, je povedala pred leti za STA. K temu so jo pripeljale intenzivne vaje, ki jim je posvečala tudi osem ur dnevno. Izvajala je najpomembnejšo klavirsko literaturo, od Bacha in Beethovna do Chopina, Brahmsa, Čajkovskega, Rahmaninova in Liszta. Njene interpretacije so zabeležene na več kot 90 zgoščenkah.

Kot profesorica je na Akademiji za glasbo v Ljubljani vzgojila vrsto slovenskih pianistov in pedagogov. Leta 1975 je prejela Prešernovo nagrado za vrhunske umetniške dosežke na področju glasbene ustvarjalnosti ter leta 2018 državno odlikovanje zlati red za zasluge za življenjsko delo in izjemen opus na področju slovenske in svetovne glasbene poustvarjalnosti. K temu je dodala še več drugih priznanj.