Kobilšek o zaključkih COP29: Dogovor daje tudi poudarek na najbolj revnih državah kot prejemnicah pomoči

Ključna odločitev letošnjega COP29 je odločitev o novem finančnem cilju, ki predvideva 300 milijard dolarjev letno za države v razvoju od leta 2025 do 2035, je v izjavi medijem v Bakuju poudarila glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek. Ob tem se ji zdi pomembno, da pri prejemnicah pomoči daje poudarek na najbolj revnih državah.

Kot je spomnila Kobilšek, se je letošnja podnebna konferenca zaključila z zamudo dneva in pol ter po zelo zahtevnih in dolgih pogajanjih. V ospredju je predvsem odločitev o novem finančnem cilju, ki v ožjem cilju predvideva 300 milijard dolarjev letno za države v razvoju od leta 2025 do leta 2035 oz. za trikratno povečanje dosedanjega cilja.

“Pomembno je predvsem, da bodo pri tem, kot že do sedaj, prispevale razvite države, obenem pa so k prispevku vabljene tudi ostale. Pri tem imamo seveda v mislih predvsem tiste, ki so ekonomsko zmožne tega prispevka. Na drugi strani je poudarek na prejemnicah oz. tistih državah, ki ta sredstva najbolj potrebujejo, oz. najbolj ranljivih,” je bila jasna.

Glede samih pogajanj je povedala, da je “šlo za iskanje enega zelo delikatnega ravnotežja”. “Obenem smo si s strani EU ves čas prizadevali, da bi dejansko dobili tudi nek dogovor, ki bi bil korak dalje od potrditve globalnega pregleda stanja v Dubaju oz. zavez glede blaženja podnebnih sprememb oziroma zmanjševanja emisij toplogrednih plinov,” je povedala.

Po njenih besedah odločitev o zadnjem na koncu ni bila sprejeta, se bodo pa pogovori o tem nadaljevali v prihodnjem letu. So pa medtem s področja blaženja potrdili odločitev, ki predvideva nadaljnjo organizacijo dialoga na to temo, kar pozdravljajo.

“Vseeno bi poudarila, da v tem primeru ne gre za občuten napredek na tem področju, kar je seveda do neke mere zaskrbljujoče. Mislim pa, da države pri tem že nekako razmišljamo v smeri naslednje podnebne konference v Braziliji, ki bo ključna predvsem z vidika priprave novih podnebnih ciljev oz. novih nacionalno določenih prispevkov držav pogodbenic konvencije in pariškega sporazuma,” je razložila.

Pomemben korak naprej je bil po njeni oceni storjen na področju prilagajanja na podnebne spremembe, ki postaja vedno bolj pomembno. “Države pariškega sporazuma imamo v bistvu dogovorjen nekakšen globalni cilj za prilagajanje, znotraj katerega so identificirani določeni sektorski cilji. Letošnji dogovor pa gre naprej v povezavi z razvojem indikatorjev spremljanja tega cilja,” je dejala.

COP29 je po besedah Kobilšek postregel tudi z “zelo pomembnih dogovorom glede pravil o členu 6 pariškega sporazuma”. Ta predvideva t.i. tržne mehanizme oziroma mehanizme sodelovanja držav. “Tukaj gre predvsem za povezovanje raznih sistemov trgovanj, kot ga imamo na primer v EU (sistem ETS), oziroma projektov, kjer v bistvu države investirajo v države v razvoju z določenimi projekti, ki prispevajo k blaženju oziroma prilagajanju podnebnim sprememb,” je pojasnila in dodala, da so bila pravila v nastajanju več let.

Med sprejetimi odločitvami je izpostavila še dogovor glede enakosti spolov v povezavi z nadaljevanjem t.i. delovnega programa na tem področju. Kot je dejala, gre še za “en pomemben korak naprej na tem področju”. Hkrati pa izrazila obžalovanje, da ni več poudarka na človekovih pravicah in enakosti spolov tudi v drugih odločitvah COP29.