ARTICLE AD BOX
Pet ključnih ugotovitev podnebnih pogovorov COP29
Podnebna konferenca COP29 se je zaključila z razpravo, ki je razkrila globoke delitve med bogatimi in revnejšimi državami. Kljub dogovoru o zagotavljanju podnebnih sredstev v višini 300 milijard dolarjev letno do leta 2035, so številne države v razvoju izrazile nezadovoljstvo z odločitvijo, ki jo označujejo za neustrezno in nezadostno. Konferenca je ponovno pokazala, kako težko je uskladiti interese 200 držav, zlasti v času naraščajoče geopolitične napetosti.
1. Nezadovoljstvo držav v razvoju s podnebnim financiranjem
Dogovor o zagotavljanju 300 milijard dolarjev letno do leta 2035, čeprav predstavlja izboljšanje v primerjavi s trenutnimi 100 milijardami dolarjev, je med državami v razvoju naletel na ostre kritike. Številni delegati, med njimi indijski predstavnik Chandni Raina, so izpostavili, da je znesek ‘pičla vsota’, ki ne odraža obsežnosti izzivov, s katerimi se soočajo države, najbolj izpostavljene posledicam podnebnih sprememb.
2. Grenke delitve med bogatimi in revnimi državami
Razprave so razkrile globoke razlike v pričakovanjih in interesih, poroča BBC. Države v razvoju so zahtevale več nepovratnih sredstev, a bogatejše države so vztrajale pri kombinaciji posojil in subvencij. Ta spor je ponovno odprl stare delitve, ki segajo desetletja nazaj, in poudaril pomanjkanje enotnosti v boju proti podnebnim spremembam.
3. Kontroverzno vodenje COP29 v Azerbajdžanu
Gostiteljica Azerbajdžan je bila tarča ostrih kritik zaradi pomanjkanja izkušenj in neprimernih izjav predsednika Ilhama Aliyeva, ki je nafto in plin označil za ‘božji dar’. Poleg tega je dejstvo, da COP že tretje leto zapored gosti država z gospodarstvom, odvisnim od fosilnih goriv, sprožilo pomisleke o primernosti izbire gostiteljev za tovrstne dogodke.
4. Kitajska kot potencialna voditeljica podnebnih pogovorov
Ker je vloga ZDA pod Trumpovo administracijo negotova, se pozornost usmerja na Kitajsko. Največja svetovna onesnaževalka je prvič razkrila podrobnosti o svojem prispevku k podnebnim financam. Kljub svojemu statusu države v razvoju se je Kitajska prostovoljno vključila v financiranje podnebno ranljivih držav, kar jo postavlja v osrednjo vlogo prihodnjih pogovorov.
5. Rastoč vpliv aktivistov in nevladnih organizacij
COP29 je zaznamoval močnejši pritisk okoljskih aktivistov, ki so zahtevali ambicioznejše ukrepe. Ameriški odposlanec John Podesta je bil deležen glasnih protestov, delegati pa so se soočali z ostrimi kritikami glede nezadostnih ukrepov. Aktivizem postaja vse bolj konfrontacijski, kar odpira vprašanja o vplivu nevladnih organizacij na prihodnje podnebne pogovore.
Podnebna konferenca COP29 je razkrila globoke razpoke med bogatimi in revnimi državami ter odprla vprašanja glede prihodnosti podnebnih pogovorov. Geopolitične napetosti, finančne omejitve in naraščajoči pritiski aktivistov bodo ključni dejavniki, ki bodo oblikovali naslednjo konferenco. Pomlad 2025 bo prinesla nove nacionalne načrte za zmanjšanje emisij, ki bodo morda razjasnili, ali bo svet zmožen preseči trenutne delitve in sodelovati za bolj trajnostno prihodnost.
Portal24; Foto: Pixabay
Objava Pet ključnih ugotovitev podnebnih pogovorov COP29 je bila najprej objavljena na Portal24.