Ko avtoritarec na oblasti postane grožnja demokraciji

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je kot predsednik vlade javno razlagal, da se je z nekdanjo notranjo ministrico dogovoril, da »ima eno samo nalogo, to je, da očisti policijo janšistov«. Podobno se je dogovoril tudi za RTVS. Takšna izjava ni le politično neprimerna, temveč pravno sporna – neposredno nasprotuje 131. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije, ki med drugim prepoveduje diskriminacijo na podlagi političnega prepričanja. Ko predsednik vlade poziva k obračunu z ideološkimi nasprotniki, ne gre več za demokratično vladanje, temveč za zdrs v avtoritarizem.

Za zlorabo uradnega položaja. Takšno retoriko poznamo iz totalitarnih režimov, ne pa iz države, ki je članica EU. Pri tem velja spomniti na besede predsednika SDS Janeza Janše, ki jih je izrekel pred dnevi na Planetu TV: »Leva politična opcija je na oblasti v zadnjih 80 letih 70 let! V času življenja v samostojni državi pa je v 34 letih na oblasti dobrih 26 let. Ljudje, ki so bili v našem mandatu imenovani na različna mesta, predstavljajo samo nekaj odstotkov v celotni administraciji, kljub temu pa se je trenutna vlada odločila, da jih počisti. To je škandal in zato bi morali tisti, ki so to počeli, kazensko odgovarjati.«

Golobova vlada je v dobrih treh letih pokazala, kako škodljivo je, ko povampirjena oblast obvladuje vse tri veje oblasti (zakonodajno, izvršilno in v veliki meri tudi sodno). Hkrati vlada avtoritarno in arogantno brez spoštovanja institucij, zakonov in državljanov. Sistematične kadrovske čistke, politični pritiski na t. i. neodvisne organe, kot so računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije in državni svet, ter zlorabe javnega denarja so postale stalnica pod Golobovo vlado.

KPK je ugotovila več Golobovih kršitev integritete, a namesto odstopa – kot je obljubljal pred volitvami – se oblasti oklepa kot klop in jo napada prek svojega arogantnega odvetnika in servilnih medijev. Zato niti ni presenetljivo, da je Evropska ljudska stranka prejšnji teden objavila javno poročilo, v katerem izraža resne skrbi zaradi erozije delitve oblasti v Sloveniji. Zaradi zlorabe policije, podrejanja medijev in napadov na novinarje. V največji evropski politični skupini so zapisali, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nadaljnjo škodo slovenski demokraciji.

A krize parlamentarne demokracije v Sloveniji ne morejo rešiti zunanji dejavniki, ampak le slovenski volivci na državnozborskih volitvah, ki bodo najkasneje marca prihodnje leto, s tem da ne bodo volili »novega obraza« iz Kučan-Toševega javnomnenjskega laboratorija postkomunistične globoke države, ampak demokratično alternativo pod vodstvom Janševe SDS. Le tako bo mogoč demokratičen zasuk v pravo, resnično demokratično, zahodnoevropsko civilizacijsko smer.

Dr. Metod Berlec