ARTICLE AD
“Tako pri evtanaziji kot pri asistiranem samomoru je rezultat isti – smrt. Nekaj dokončnega, končanje tuzemskega življenja,” je predsednica Krščanskega foruma SDS Monika Gregorčič poudarila v zvezi z zakonom, o usodi katerega bomo 23. novembra odločali na referendumu. Nasprotniki zakona menijo, da je življenje vrednota, ki si zasluži zaščito, ne pa pravno relativizacijo.
Ker so pobudniki zakonodajnega referenduma pod vodstvom Aleša Primca zbrali nekaj več kot 46.000 podpisov volivcev, ki nasprotujejo zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju, je državni zbor razpisal referendum. Zahtevo je po navedbah STA izglasovalo vseh 65 navzočih poslancev, nihče ni bil proti. Medtem ko vladajoča koalicija vztraja pri pomenu pravice do dostojne smrti, opozicija izpostavlja nujo po krepitvi paliativne oskrbe namesto uzakonitve kulture smrti.
Proti zakonu obstajajo številni argumenti
Poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak je v soočenju v večerni oddaji 24ur na POP TV uvodoma pojasnila, da evtanazije ni več v tem zakonu, ker naj bi Gibanje Svoboda prisluhnilo pomislekom, ki jih je imela predvsem zdravniška stroka, in ne želi biti tisto, ki bi izvedlo tako dejanje. Nekdanja poslanka Monika Gregorčič je v navezavi na to pojasnila, da nasprotniki tega zakona ločijo razliko med evtanazijo in asistiranim samomorom. “Asistirani samomor je predmet zakona, zoper katerega je sedaj razpisan referendum. Veseli nas, da bo ta referendum relativno kmalu,” je poudarila in dodala, da je tako pri evtanaziji kot pri asistiranem samomoru rezultat isti, in sicer smrt. “Nekaj dokončnega, končanje tuzemskega življenja. Ravno tako obstajajo številni argumenti, zaradi katerih temu zakonu in dejanju asistiranega samomora nasprotujemo,” je dodala ob tem.
Kako je pa danes @mgregorcic vsebinsko povozila Terezo Novak. Uf. https://t.co/SycgcMx0jc
— TomazLisec (@TomazLisec) October 17, 2025
Gregorčičeva je opozorila, da je “zdravniška stroka tukaj zelo enotna in odločna, da nasprotuje svoji vlogi, kot je predvidena v tem zakonu – namreč da asistirajo, pomagajo pacientom, ki bi jim morali po Hipokratovi prisegi, ki so jo dali in je bistvo njihovega poslanstva in poklica, pomagati lajšati bolečine, jih zdraviti, tukaj pa v bistvu dajo tisto zadnjo piko na i in pomoč k usmrtitvi”. Opozarja, da gre za terminalno dejanje. Zdravniki bodo sicer imeli po zakonu možnost ugovora vesti, vendar predsednica Krščanskega foruma SDS pravi, da se bojijo, ker je to sistemska rešitev. “Gre za zakon, ki generalno velja za vse in bodo posamezniki tisti, ki se bodo izpostavili, uveljavljali ugovor vesti, da znajo biti zaradi tega, ne bom rekla ravno šikanirani, oziroma imeti določene težave,” je poudarila.
❗️Nasprotniki tega zakona imamo tehtne razloge — pravne, moralno-etične, zdravstvene in tudi verske.
❌Zakon je, po naši oceni, v nasprotju z ustavno določbo o nedotakljivosti življenja.
Po kazenskem zakoniku pa je pomoč pri samomoru kaznivo dejanje.
‼️Takšne rešitve so nevarne… pic.twitter.com/Khg9AijqZY
— SDS (@strankaSDS) October 17, 2025
Novakova je izpostavila, da se zakon neposredno navezuje na majhno število ljudi, “tistih, ki zaradi svoje zdravstvene situacije resnično trpijo in jim nič drugega ne pomaga”. “Mislim, da je prav, da imamo še eno možnost, ki pride v poštev izključno takrat, kadar jo nujno potrebujemo in kadar si jo človek sam želi,” je vztrajala poslanka vladajoče stranke. Gregorčičeva je izrazila mnenje, da imamo vsi ljudje željo po dostojanstveni oz. človeka vredni in ne trpeči zadnji uri, samo pot do tod vidijo kot različno. “Ne zdi se nam prav, da se tako radikalen ukrep, tako radikalen poseg, uveljavlja, preden so izčrpane vse možnosti, tudi na sistemski ravni, ko govorimo o paliativni oskrbi, o nedelujočem zdravstvenem sistemu. Tukaj so predvsem izzivi,” je opozorila. Poudarila je, da nasprotujejo kakršnikoli rešitvi, ki ne spoštuje življenja do naravne smrti.
Po kazenskem zakoniku je pomoč pri samomoru kaznivo dejanje
Medtem ko je Novakova vztrajala, da gre pri zakonu za globoko spoštovanje posameznikovega življenja in dostojanstva, je Gregorčičeva izpostavila, da imajo nasprotniki tega zakona zelo močne pravne, moralne, zdravstvene in tudi religiozne argumente. “Zakon je po naši oceni v nasprotju z ustavnim določilom o nedotakljivosti življenja. Zakon predvideva, da bo mrliški oglednik na koncu moral kot vzrok smrti zapisati primarno bolezen in ne dejansko učinkovanje učinkovine, ki je povzročila smrt. Po domače povedano – gre za potvorbo zdravstvene dokumentacije,” je bila kritična.

Takšne rešitve odpirajo vrata zlorabam
Poudarila je, da je po Kazenskem zakoniku pomoč pri samomoru kaznivo dejanje. “Morda je ta rešitev z zapisom vzroka smrti povezana s tem,” je ob tem pristavila. “Moralno-etični razlogi tukaj so številni,” je dodala in opozorila, da je odprta pot do zlorab pri morebitnih družinskih premoženjskih težavah. Vodja poslanske skupine vladajoče stranke je vztrajala, da je zakon strog in ima veliko varovalk. “To je eden od zakonov, mislim, da edini v tem mandatu, kjer smo stoprocentno izpolnili vse, popravili zakon, da je bil skladen z zakonodajno-pravno službo DZ,” je med drugim navedla in dodala, da čeprav bo kot vzrok smrti napisana terminalna bolezen, ki je vodila do pravice do postopka, bodo vodili statistiko, ki bo poročala o tem, kaj se dogaja. Vztrajala je tudi pri tem, da je zakon usklajen s Kazenskim zakonikom.
“S tem zakonom, če bo potrjen, odpiramo res en spolzek teren temu, da bomo potem v nadaljevanju morebiti širili področja in se pogovarjali še o bolj težkih stvareh, o evtanaziji,” je za konec še opozorila Gregorčičeva in spomnila, da o tem priča praksa nekaterih razvitih držav, ki so pred nami v navezavi na tovrstno ureditev. “Na primer Kanada – evtanazija mladoletnih. To so stvari, ki so potem zadaj in se jih bojimo, da bi se nekoč odprle,” je zaključila.
Ž. N.
The post [Video] Paliativna oskrba ali pomoč pri smrti? “Monika Gregorčič vsebinsko povozila poslanko Svobode” first appeared on Nova24TV.