Kje umetna inteligenca že odloča namesto vas

Umetna inteligenca že vpliva na vaš vsakdan največkrat tako, da jo sploh ne opazite. Deluje v ozadju telefona, banke, navigacije, spletnih platform in orodij v službi: razvršča, napoveduje, filtrira in včasih tudi odloča. Njena največja moč ni v “človeškem pogovoru”, temveč v tem, da z drobnimi posegi tiho spreminja, kaj vidite, kaj preskočite in kako hitro nekaj uredite. Zato ni ključno vprašanje, ali jo uporabljate, ampak kje jo uporabljate in kakšne posledice ima to v praksi.

Kaj se dogaja v ozadju vaših klikov?

Najpogostejša oblika, v kateri se umetna inteligenca prikrade v življenje, je preprosta: priporočila in razvrščanje. Ne opazite je kot “tehnologije”, temveč kot občutek, da aplikacija nekako že ve, kaj iščete. V resnici sistem sklepa iz preteklega vedenja vaših klikov, ogledov, lokacije, časa, naprave in podobnosti z drugimi uporabniki.

To ima dobro stran: manj brskanja, manj nepotrebnih korakov, manj napak. Slaba stran je, da vas sčasoma lahko potisne v ožji izbor vsebin in možnosti. Pri tem ni nujno, da gre za zaroto ali namerno manipulacijo. Pogosto je dovolj že to, da je “uspeh” merjen kot pozornost, ne kot kakovost. OECD v pregledih opozarja, da se s širšo rabo umetne inteligence odpirajo vprašanja zasebnosti, odgovornosti, pravičnosti in varnosti in da so to družbena, ne le tehnična vprašanja.

Umetna inteligenca, Vir: Pixabay

Kdaj umetna inteligenca samo predlaga in kdaj umetna inteligenca dejansko odloči?

Razlika je praktična in pomembna: predlog je, ko vam sistem ponudi možnosti, vi pa izberete. Odločitev je, ko sistem nekaj naredi brez vašega “da”. Primer predloga: tipkovnica dopolni stavek, zemljevid predlaga hitrejšo pot, galerija fotografij sama izbere “najboljšo” sliko. Primer odločitve: banka začasno ustavi plačilo, platforma zmanjša doseg objave, sistem v podjetju razvrsti kandidate, avtomatizacija usmeri klic v določen oddelek.

Tu velja preprost preizkus: bolj kot je posledica za človeka resna (denar, zaposlitev, zdravje, pravice), manj bi smelo biti prostora za “črno skrinjico”. Evropski okvir gre prav v to smer: po uradni časovnici EU AI Act so se 2. februarja 2025 začele uporabljati splošne določbe (vključno z “AI pismenostjo”) in prepovedi določenih praks, 2. avgusta 2025 pa pravila za splošnonamenske modele in upravljanje.

Kako umetna inteligenca spreminja delo: pomočnik ali tiha kontrola?

V službi je umetna inteligenca največkrat “pospeševalec”: zniža prag za prve osnutke, povzetke, prevode, iskanje po dokumentih, urejanje slik in zvoka. Njen učinek pa je odvisen od tega, ali organizacija uvaja pravila preverjanja in odgovornosti, ali pa “oddaja razmislek” orodju. Mednarodna organizacija dela (ILO) v posodobitvi iz leta 2025 izrecno govori o izpostavljenosti nalog generativnim sistemom in o tem, da je pogosto v igri preoblikovanje delovnih nalog, ne nujno izginjanje celih poklicev. Ključno vprašanje postane: kdo nosi odgovornost za napako zaposleni, nadrejeni ali sistem?

V praksi se najhitreje spreminja “pisarniški srednji sloj” nalog: priprava dopisov, poročil, analiz, komunikacija s strankami. Umetna inteligenca tu prihrani čas, a hkrati poveča tveganje, da se napake širijo hitreje ker je končni izdelek videti prepričljiv, tudi ko ni pravilen.

Foto: Umetna inteligenca pri delu Vir: Freepik

Ali drži, da je umetna inteligenca nepristranska in da “ve več kot človek”?

To je eden najbolj trdovratnih mitov.

Mit: če zveni suvereno, je prav.
Dejstvo: generativni sistemi so narejeni za verjetno besedilo, ne za resnico. Lahko “zgradijo” napačno razlago, ki je slogovno popolna.

Mit: matematika je nevtralna.
Dejstvo: pristranskost se lahko skrije v podatkih, v izboru ciljev in v tem, kaj sploh merimo kot uspeh (hitrost, klik, strošek, tveganje). Umetna inteligenca lahko zato nehote utrjuje vzorce, ki so že v družbi in jih naredi bolj sistematične.

Mit: če je brezplačno in priročno, je brez posledic.
Dejstvo: pogosto plačate z podatki, pozornostjo ali s tem, da vam sistem vzgaja navade, ki koristijo platformi.

Kaj se zgodi, ko sistem naredi napako?

Najbolj neprijetne napake so tiste, ki jih ne prepoznate takoj: napačno razvrščen e-mail, spregledana informacija, “čuden” rezultat iskanja, sumljiv povzetek, ki mu vseeno verjamete, ker je lepo napisan. Tu se umetna inteligenca obnaša kot gladek, tih urednik in urednik lahko zgreši.

Zato je pomembna tudi transparentnost: kdaj sploh veste, da govorite s sistemom ali da vas ocenjuje algoritem? Stuart Russell, profesor računalništva na UC Berkeley, je v razpravah o regulaciji izpostavil pravico ljudi. Ali vedo, da komunicirajo s človekom ali strojem ker brez tega težko presodite, kako resno jemati odgovor in komu postaviti vprašanje.

Če želite v praksi zmanjšati škodo, si zapomnite tri pravila: pri pomembnih odločitvah zahtevajte vir (dokument, številko, uradno stran), ne delite občutljivih podatkov v orodja, katerih uporabe ne razumete, in nikoli ne jemljite “lepih stavkov” kot dokaz pravilnosti.

Foto: AI v šolah Vir: Freepik

Kdaj umetna inteligenca v EU in Sloveniji dobi jasnejša pravila in kaj to pomeni za uporabnika?

V EU se pravila uvajajo postopno, kar je pomembno za razumevanje, zakaj so prakse po državah in panogah neenakomerne. Evropski parlament v analizi časovnice poudarja, da je splošni datum uporabe akta 2. avgust 2026, hkrati pa se posamezni deli uveljavljajo različno, zato naj bi bil okvir “polno učinkovit” šele do leta 2027.

Za uporabnika to pomeni: več jasnosti o tem, kdaj mora biti umetna inteligenca označena, kdaj morajo organizacije skrbeti za nadzor, dokumentacijo in usposabljanje, in kdaj bodo določene rabe omejene ali prepovedane. Vzporedno se odpira tudi vprašanje varovanja podatkov. Evropski nadzornik za varstvo podatkov (EDPS) je leta 2025 objavil posodobljene usmeritve za uporabo generativnih sistemov v institucijah EU, z zelo praktičnim poudarkom na oceni tveganj in zakoniti obdelavi osebnih podatkov.

Slovenija pa ima že nekaj let oblikovan okvir ciljev. Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025 (NpUI) govori o potrebi po usklajenih ukrepih, koordinaciji in prilagajanju družbeno-ekonomskim spremembam, ki jih prinaša širša raba. V praksi to vidite v tem, da se javne in zasebne organizacije vedno pogosteje sprašujejo ne samo “ali zmoremo”, ampak tudi “ali smemo” in “kako varno”.

Kdaj je umetna inteligenca smiselna izbira in kdaj je bolje reči ne?

Umetna inteligenca je smiselna, ko je naloga ponovljiva, ko gre za veliko količino besedila ali podatkov, in ko imate čas (ali proces) za preverjanje. Takrat je dober pomočnik: naredi osnutek, poišče vzorce, predlaga strukturo, pospeši rutino. Manj smiselna je kot nadomestek za odgovornost. Če gre za zdravje, pravne posledice, finance, javne objave ali občutljive osebne podatke, naj bo umetna inteligenca le prvi korak in človek zadnji filter.

Kaj si je vredno zapomniti o tem, kako umetna inteligenca oblikuje vaš dan?

Umetna inteligenca ne prihaja že je tukaj, predvsem kot sistem za filtriranje in odločanje v ozadju. Najbolj razumna drža je praktična: prepoznati, kje pomaga, in kje postane tihi odločevalec, ki mu ne bi smeli prepustiti zadnje besede. Ko veste, kdaj zahtevati razlago in kdaj preveriti vir, ostane tehnologija orodje ne avtoriteta.

Pripravil: L. H.
Viri: Evropska komisija, Evropski parlament, Mednarodna organizacija dela, GOV.si

The post Kje umetna inteligenca že odloča namesto vas first appeared on NaDlani.si.