ARTICLE AD
Kitajska je v letošnjem prvem četrtletju zabeležila prvi padec izpustov ogljikovega dioksida ob hkratnem povečanju povpraševanja po energiji, ugotavlja Center za raziskave energije in čistega zraka (CREA). Gre za ključni mejnik pri energetski tranziciji drugega največjega gospodarstva na svetu, so dosežek pospremili v finski organizaciji.
Kitajska, sicer največja onesnaževalka s toplogrednimi plini na svetu, vrh proizvedenih emisij napoveduje do leta 2030, do leta 2060 pa načrtuje podnebno nevtralnost, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Azijska velesila v zadnjih letih posledično obsežno vlaga v energetski sektor. Raziskave kažejo, da je v zadnjem obdobju zgradila skoraj toliko sončnih in vetrnih elektrarn kot vse druge države skupaj.
S pomočjo novih sončnih, vetrnih in jedrskih zmogljivosti ji je uspelo v letošnjem prvem četrtletju izpuste ogljikovega dioksida medletno zmanjšati za 1,6 odstotka, v 12 mesecih do konca marca pa za odstotek, je pojasnila analitičarka pri CREA Lauri Myllyvirta.
Kitajska je sicer padec emisij v preteklosti že zabeležila, a le v primerih, ko je beležila tudi manjše povpraševanje po energiji, denimo v času pandemije covida-19.
Tokrat pa je do padca prišlo ob hkratnem povečanju potreb po energiji – v prvem četrtletju so se na medletni ravni okrepile za 2,5 odstotka.
Izpusti, proizvedeni v energetiki, so v prvem četrtletju lani nazadovali za 5,8 odstotka, s tem pa zasenčili rast emisij, ki so nastale kot posledica uporabe premoga v kovinski in kemični industriji.
Poročilo pa ob tem opozarja na možnost ponovne rasti izpustov na Kitajskem, če se Peking v trgovinskem spopadu z ZDA odloči stimulirati sektorje z velikim ogljičnim odtisom.