KGZS pod udarom: Politični manever za uničenje kmetijstva?

Minuli petek sta poslanca koalicijskih strank Gibanje Svoboda in Socialni demokrati, Robert Janev in Jonas Žnidaršič, v Državni zbor vložila predlog novele Zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Ključna sprememba, ki jo predlagata, je prehod iz obveznega na prostovoljno članstvo v zbornici tako za fizične kot pravne osebe.

Politična igra pod krinko reforme

Na prvi pogled gre za nedolžno spremembo, ki naj bi kmetom omogočila večjo izbiro. A v resnici je zadeva precej bolj prefinjena. Ukinitev obveznega članstva pomeni, da bo KGZS ostala brez stabilnega financiranja, kar bo oslabilo njeno delovanje. Manj sredstev pomeni manj strokovne pomoči za kmete, manj zastopanja njihovih interesov in zbornico, ki bo zgolj bleda senca tega, kar je nekoč bila.

Ne gre za naključen predlog. KGZS že leta predstavlja trn v peti tistim, ki bi kmetijsko politiko najraje vodili iz pisarn v Ljubljani, brez posluha za realne razmere na terenu. Kot ena redkih organizacij, ki še brani interese kmetov, je očitno postala moteča.

Maščevanje zaradi volitev?

V ozadju pa se skriva še nekaj – neuspeh v boju za vpliv na podeželju. Na zadnjih volitvah v KGZS je namreč prepričljivo zmagal Forum za kmetijstvo in podeželje SDS. Ta rezultat je pokazal, da kmetje aktualni vladi ne zaupajo in da se vse bolj nagibajo k opoziciji. Ukinitev obveznega članstva se zato bere kot politično maščevanje. Torej, ko ne morejo zmagati na demokratičnih volitvah, poskušajo zbornico uničiti drugače.

Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek (Foto: Polona Avanzo)

Načrtno rušenje podeželja

To ni prvi poskus oslabitve kmetijskih organizacij. Prej so bili na udaru Sindikat kmetov Slovenije in druge neodvisne pobude, zdaj je na vrsti KGZS. Vlada očitno ne želi močnega in organiziranega kmetijstva. Vlada želi razdrobljene, odvisne posameznike, ki jih lahko nadzoruje s subvencijami in birokratskimi ukrepi.

Čeprav predlagatelji trdijo, da novela ne bo vplivala na organiziranost KGZS, je jasno, da gre za prvi korak k njenemu popolnemu razvrednotenju. Brez obveznega članstva bo zbornica kmalu postala irelevantna, kmetje pa bodo izgubili eno redkih orodij, ki jih imajo za zaščito svojih pravic.

Kaj sledi?

Če ta zakon pade, bo naslednji korak verjetno še večji pritisk na kmetijske organizacije. Vlada postopoma spodkopava temelje podeželja, s čimer kmete sili v popolno odvisnost od države.

Kmetje niso naivni. Vedo, kaj pomeni, ko jim politika pod pretvezo modernizacije reže krila. In če bo treba, se bodo znova organizirali in uprli. Brez močnih kmetov ni močne Slovenije. To je dejstvo, ki ga ne more spremeniti noben politični manever.