Uf, kako grdo! Golob ozmerjal zdravnike – le kaj so mu storili?

7 hours ago 11

ARTICLE AD

LJUBLJANA – Robert Golob je udaril. Spet. “Paraziti v sistemu,” je izjavil o nekaterih zdravnikih, ki naj bi si polnili zasebne žepe in zanemarjali delo v javnem zdravstvu. Ostra beseda – premočna? Ali le dolgo časa neizgovorjena resnica? Medtem ko vladna ekipa pripravlja zakonodajne spremembe, ki naj bi omejile prepletanje javnega in zasebnega zdravstva, odzivi dežujejo z vseh strani.

Zdravniške organizacije ogorčene

“To je napad na celotno zdravniško skupnost,” je dejal dr. Konrad Kuštrin iz sindikata Fides. “Namesto da bi reševal sistemske težave, premier raje napada zdravnike, ki delajo po dvanajst ur na dan.” Združenje zasebnih zdravnikov prav tako ni ostalo tiho. “Zasebne ordinacije razbremenjujejo javni sistem. Brez njih bi bil kolaps neizbežen,” je poudarila dr. Petra Zupan.

Ampak Golob vztraja. Po njegovem je to ključni ukrep, ki bo omejil “sistem izkoriščanja javnih virov v zasebne namene” in skrajšal čakalne vrste. Pa bo res?

Kaj prinaša nova zakonodaja?

Vlada je v parlamentarno proceduro vložila novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Ključna točka? Zdravniki v javnem sistemu ne bi smeli hkrati delati v zasebnem sektorju. Ideja je jasna – več zdravnikov v javnem zdravstvu, manjše čakalne vrste.

Toda številke pravijo drugače. Ministrstvo za zdravje, ki ga povzema STA, navaja, da v javnem sektorju dela okoli 7000 zdravnikov, od tega jih več kot 1000 opravlja tudi delo v zasebnem sektorju. “Dolgoročno lahko to pomeni dodatno obremenitev javnega sistema, ki se že zdaj sooča s pomanjkanjem kadra,” opozarja dr. Miha Turšič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Politika razdeljena – logični odzivi?

Seveda je zadeva politično eksplozivna. Opozicijska SDS in NSi sta zakon kritizirali kot populističen ukrep brez realnih koristi. “Golob napada zdravnike, ker nima rešitev za čakalne vrste,” je dejal poslanec NSi Jernej Vrtovec.

Po drugi strani koalicijski SD in Levica zakon podpirata. “Ne gre za napad na zdravnike, ampak za zaščito javnega zdravstva pred tistimi, ki ga izkoriščajo,” je izjavil eden od predstavnikov Levice.

Je rešitev v več denarja – ali v drugačnem pristopu?

Zdravniške organizacije opozarjajo: financiranje javnega zdravstva je ključno. Po podatkih OECD Slovenija za zdravstvo nameni 8,5 % BDP, kar je pod povprečjem EU (9,9 %). “Namesto administrativnih prepovedi bi morali povečati plačila zdravnikom in izboljšati pogoje dela,” meni dr. Maja Novak, strokovnjakinja za zdravstveno ekonomiko.

To ni nepomembno. Povprečna plača specialista v slovenskem javnem zdravstvu je okoli 3.500 evrov neto. V Avstriji? 7.000. Nemčija? 9.000. In kako naj Slovenija zadrži mlade zdravnike?

Bodo bolniki na slabšem?

To je ključno vprašanje. Trenutno je v Sloveniji na specialistične preglede po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) naročenih več kot 130.000 ljudi. Več kot 50.000 jih čaka dlje od dopustnih mej. “Namesto da bi zmanjševali čakalne vrste, tvegamo, da jih bomo podaljšali,” opozarja dr. Zupan.

Torej – bo Golobova poteza zares izboljšala stanje ali le premaknila problem drugam? Je to pravi pristop ali samo politični manever? Zdravstvo je, hočes nočes, vprašanje, ki zadeva vse. In slej ko prej – vsakogar izmed nas.

Pripravil: N. Z.

Vir: