ARTICLE AD
V okviru Tedna Kemijskega inštituta bodo danes na slovesnosti v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani podelili Preglove nagrade. Podeljuje jih Kemijski inštitut (KI) za vrhunske dosežke na področju temeljnih ali uporabnih raziskav, ki se lahko primerjajo z dosežki v svetovnem merilu.
Med nagradami in priznanji, ki jih podeljuje Kemijski inštitut, je prav Preglova nagrada za znanstvene dosežke najpomembnejša, navajajo na inštitutu. Nosi namreč ime Friderika Pregla, zdravnika in kemika slovenskega rodu, velikega znanstvenika, ki je bil za svoja prizadevanja leta 1923 nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo.
Prestižno Preglovo nagrado podeljuje za vrhunske dosežke na področju temeljnih ali uporabnih raziskav, ki se lahko vzporejajo z dosežki v svetovnem merilu.
Za izjemne znanstvene dosežke na področju kemije in sorodnih ved sta Preglovo nagrado lani prejela Peter Djinović z odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo na KI in San Hadži, docent za področje fizikalne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL.
Djinović je nagrado prejel za svoje raziskovalno delo na področju heterogene katalize in kemije nanomaterialov ter tudi na področju kemijskega inženirstva. Posebej se osredotoča na kemijo pretvorbe ogljikovega dioksida v molekule z dodano vrednostjo.
Hadži pa si je nagrado prislužil z raziskovalnim delom na področju fizikalne kemije, biokemije ter molekularne in strukturne biologije. Raziskovalno se osredotoča na poglobljeno razumevanje celičnih regulatornih mehanizmov in razvija nove koncepte razumevanja obnašanja biomolekularnih sistemov in vitro ter in vivo.
Velika Preglova nagrada za raziskovalno delo je v letu 2024 šla v roke Janezu Plavcu, ki je močno prispeval k razvoju spektroskopije jedrske magnetne resonance (NMR) v Sloveniji in svetu ter med drugim pokazal, kako svetloba in oksidacija poškodujeta in spreminjata strukturo DNA, ter razvil strategije, kako te spremembe preprečiti.
Preglove nagrade KI vsako leto podeljuje v sklopu Tedna Kemijskega inštituta. Ta teden tako potekajo številna predavanja, delavnice, ogledi laboratorijev in okrogle mize, na katerih med drugim razbijajo mite o podnebnih spremembah ter iščejo rešitve za inovacijsko vrzel v Evropi.