Katera moška imena še vedno kraljujejo med Slovenci? Seznam 20 naj moških imen je tu!

Katera so prava moška imena? Ko se Slovenec obrne, da pokliče svojega prijatelja Franca, obstaja razmeroma velika možnost, da se bo kdo res odzval. In če ob njem stoji Janez, Marko ali Andrej, potem se pred nami odslikava tipičen statistični vzorec slovenskega moškega poimenovanja zadnjih desetletij. Kljub temu da se na igriščih in spletnih forumih vse pogosteje pojavljajo imena, kot so Liam, Tim ali Nik, pa podatki Statističnega urada Republike Slovenije razkrivajo, da Slovenci še vedno nosijo pretežno tradicionalna, globoko zakoreninjena imena.

Na prvi dan leta 2024 je v Sloveniji živelo 2.123.949 prebivalcev. Moški del populacije je v statistiki najbolj zaznamovan z imeni, ki so svojo popularnost dosegla v desetletjih po drugi svetovni vojni, in se vse do danes zadržala med najpogostejšimi. Gre za imena, ki ne le označujejo posameznike, ampak s seboj nosijo kulturno identiteto, časovne značilnosti in kolektivni spomin.

Ljubljana, Foto: Pixabay

Franc, Janez in Marko – zlati trojček slovenskih imen

Med moškimi imeni še vedno vodi Franc, ki ga nosi kar 19.014 prebivalcev. Sledita mu Janez (18.018) in Marko (17.172). Ta imena ne presenečajo, saj so v preteklosti veljala za skoraj samoumevno izbiro, pogosto podedovano po očetih, stricih ali dedkih.

Priimek Novak, ime Franc – to bi lahko bil kliše, a statistika kaže, da je to realnost številnih slovenskih družin. Franci niso izginili, le postarali so se. In prav ta demografski vidik je ključen za razumevanje trenutne slike. Gre namreč za imena, ki danes med novorojenčki niso več priljubljena, a so se v preteklosti tako množično pojavljala, da še vedno dominirajo v nacionalni evidenci.

Klasična imena z močnim korenom

Franc ni osamljen primer. Tudi Janez, ki ima v slovenski zgodovini in politiki posebno težo, ter Marko, ki že dolgo velja za “večno mladostno” izbiro, kažeta na močno kontinuiteto klasičnih imen. Takim sledijo Andrej (16.191), Ivan (14.675), Anton (14.266) in Luka (14.053), ki edini izstopa kot ime, ki je še danes pogosta izbira za novorojenčke.

Zanimivo je, da prav Luka dokazuje, da lahko ime preživi več generacijskih valov in še vedno ostaja aktualno. Zvočnost, mednarodna prepoznavnost in preprosta pisava so verjetno tisti dejavniki, ki Luki omogočajo, da se zadržuje visoko tako v statistiki starejših kot tudi pri mlajših generacijah.

Moška imena kot zrcalo družbenih obdobij

Statistika moških imen ni zgolj suhoparen niz številk. Je kot prerez skozi različna obdobja naše skupne zgodovine. Jože (12.618), Matej (11.907), Jožef (11.848), Peter (11.621) in Tomaž (11.129) so imena, ki jih danes morda redkeje slišimo, a so bila med letoma 1950 in 1980 zelo priljubljena. Zanje je značilno, da so pogosto povezana z verskimi ali svetopisemskimi koreninami, kar kaže na vlogo vere in tradicije v poimenovanju otrok v preteklosti.

Z njimi se pojavlja tudi Marjan (11.121), Milan (10.518), Aleš (10.364), Rok (10.215) in Bojan (10.127), ki so zaznamovala predvsem urbano prebivalstvo v času jugoslovanskega socializma. V teh imenih se odraža tudi vpliv tedanje literature, televizije in športnih junakov, ki so vplivali na izbiro imen.

Moška imena, ki še niso rekla zadnje besede

Čeprav so Robert (9.987), Branko (9.684) in Boštjan (9.596) morda manj pogosto izbrana danes, še vedno ohranjajo svojo prisotnost na lestvici. Gre za imena, ki niso vezana le na en časovni okvir, temveč so bila prisotna v več generacijah – a nikoli povsem v ospredju.

Prav ta stabilna prisotnost jih uvršča med “tiha” imena – niso najbolj v modi, a jih vsi poznamo, jih imamo v družini ali med znanci. So del slovenskega vsakdana, ki ne potrebuje bliskov, temveč zgolj prisotnosti.

Moška imena in generacijski premiki v ozadju številk

Zanimivost slovenske imenske krajine je tudi ta, da so nekatera imena očitno zašla v območje družbene nevidnosti – niso več v uporabi pri novorojenčkih, a zaradi svoje zgodovinske priljubljenosti še dolgo ne bodo izginila iz statistik. V tej kategoriji se nahajajo denimo Jožef, Ivan in Anton. Moški s temi imeni so bili stoletja del slovenskega poimenovalnega nabora, a jih danes mladi starši redko izberejo.

Po drugi strani pa Luka in Rok že spadata med redke izjeme, ki uspešno premoščata generacijski prepad in ostajata visoko na seznamu kljub temu, da sta pogosto tudi izbira današnjih staršev.

Kaj razkriva prihodnost?

Čeprav je statistika za 1. januar 2024 še vedno obarvana s preteklostjo, je le vprašanje časa, kdaj bodo novi valovi imen začeli preoblikovati lestvico. Že zdaj se v spodnjih delih lestvic pojavljajo imena, kot so Žan, Tim, Nik, Alex ali Jaka – imena, ki so morda redkejša v celotni populaciji, a zelo prisotna v vrtcih in osnovnih šolah.

Vprašanje pa ostaja: ali bo kateri izmed teh novodobnih imen uspel zdržati desetletja in ohraniti mesto v prihodnjih statističnih pregledih, kot so ga Franc, Janez in Marko? To bo pokazal čas. Za zdaj pa ostaja dejstvo, da je Slovenija še vedno dežela Francov, Jožetov in Janezov.

Ime kot nosilec identitete

Vsak moški v Sloveniji, ki nosi eno izmed teh imen, ni le nosilec osebne oznake. Je del skupinske zgodovine, kolektivnega spomina in kulturne dediščine. Ali gre za ime, ki je danes redkost, ali pa takšno, ki ga srečamo na vsakem koraku – vsem je skupno, da so del tkiva naroda.

Ko pogledamo sezname najpogostejših imen, ne prebiramo le podatkovne tabele, ampak opazujemo spominsko mrežo, ki sega čez desetletja. In morda ravno zato ostajajo ta imena z nami – ker predstavljajo več kot le osebni izbor. Predstavljajo vez med generacijami.

Objava Katera moška imena še vedno kraljujejo med Slovenci? Seznam 20 naj moških imen je tu! se je pojavila na Vse za moj dan.